Gabrovica, tiskarna Žena

Spominska plošča pri tiskarni in na tiskarni ŽENA. Ohranjeni del hiše v
kateri je delovala partizanska tehnika Žena. Objekt je bil leta 1977 v celoti
obnovljen in prezentiran.

EŠD 1322

.

Časopis Slovenski Jadran leta 1955 poroča:

»'V ČASU NAJHUJŠEGA DIVJANJA FAŠISTOV …', da tako pripoveduje plošča, je v
vasici z vso silo plalo življenje. Iz Brkinov, od Idrije, iz Trsta, od vsepovsod
so pod te pečine dan za dnem prihajali kurirji in partizanske patrulje. V vse
smeri so bogato obložene odnašale vse mogoče blago: orožje, hrano, obleko
sanitetni material in partizansko literaturo. Da, ta vasica je bila mostišče med
Trstom in zaledjem. Svobode željni vaščani so storili vse, da bi partizanske
edinice, ki so hrabro tolkle sovražnika in nadzorovale velik del Slovenske
Istre, oskrbeli z vsem potrebnim. Matern[i]al se je zbiral z vseh strani
prinašali so ga posebni kurirji iz Trsta, iz Milj, Kopra in okoliških vasi. Tu
je bila tudi partizanska tehnika. Zalagala je s svojimi tiski velik del
Primorske. S svojim delom je pričela že 9. maja 1943. Imenovala se je 'Naš dom'
in imela svoj sedež v Bertokih pri Dekanih, komaj 500 m od hiše našega prvoborca
Ivana Caha-Iskre. […] Na tem mestu je tehnika delovala do 20. oktobra 1943, ko
se je morala vsled prevelike bližine velikih mest in vsled naraščajoče
nevarnosti, da jo izslede, umakniti na varnejše mesto. Pod noč tega dne so ves
material tehnike s stroji vred prenesli pogumni kurirji na hrbtih v vas
Gabrovico, kjer je v hiši Valerija Baruta že čakal skrbno pripravljen bunker.
Zanj so uporabili prostor vinske kleti, ki so ga z vmesno steno pregradili tako
da je dobra tretjina tega prostora lahko sprejela vase vso opremo tehnike in
njene delavce. V predprostoru je v kotu v tleh bila tesna kvadratna odprtina, ki
jo je zapirala težka betonska plošča. Ob stenah tega predprostora pa so bile
položene močne lege, na katerih so počivali veliki sodi in badnji. Vse je bilo
urejeno tako, da se je dalo v trenutku nevarnosti enega teh sodov prevaliti na
odprtino bunkerja ter ga tako povsem zakriti pred pogledom sovražnika. V tem
prostoru, kamor ni posijal žarek sonca, je tehnika nemoteno delala vse do 28.
maja 1944. Spremenila je svoje ime v 'Snežnik' in kasneje v 'Ženo'. Iz tesnega
temnega in vlažnega prostora so dan za dnem prihajali novi in novi svežnji Radio
vestnika, Primorskega dnevnika, lista Unita, številne brošure, pa tudi različni
formularji, ki jih je rabila pri svojem delu razvijajoča se ljudska oblast. 

             28. maja 1944 pa so se nad vasjo zgrnili temni oblaki. Močni
nemški oddelki, ki so 

prišli od Kopra in Kozine, so v zgodnjih jutranjih urah s tremi obroči
obkolili vas in vneto iskali v vasi skriti bunker. Tedaj se je pokazala visoka
patriotična zavednost vaščanov, ki kljub najhujšemu pritisku Nemcev niso hoteli
izdati skrivališča. V zadnjem trenutku se je desetletni gospodarjevi hčerki
Nevenki Barut posrečilo, da je prevalila sod na odprtino skrivališča in s tem
zaprla vhod v tehniko, kjer so ostali vsi tehničarji. Nemci so Nevenko zatekli
tik pred vhodom v klet. S pretepanjem so jo hoteli prisiliti, naj pove, kje je
bunker. Toda deklica je vzdržala. Nemci so v onemoglem besu začeli divjati po
vasi, odganjali so živino ter trpali prebivalce na kamione, da jih odvlečejo v
internacijo. Iz hiš in gospodarskih poslopij so planili zublji plamena.
Razdivjani Nemci so pričeli streljati po vasi, ubili so v postelji ležečo bolno
ženo Ivančič Marijo, Križmančiča Nazarija pa živega pahnili v ogenj. Toda vas je
vzdržala.

         Ko so po opravljeni moriji Nemci odhajali iz vasi, so preostali
vaščani odprli bunker in iz kadečega se pogorišča potegnili še komaj žive
tehnike. Še po požigu vasi je tehnika nadaljevala s svojim delom vse do
septembra istega leta, ko so Nemci v požgani vasi postavili svojo postojanko.
Tedaj so partizani in aktivisti vse stroje poskrili v naravni jami nad vasjo.
Preostali vaščani so izpod ruševin in pepela izkopali, kar je ostalo poljskega
orodja, in že 12. junija 1944 ustanovili Kmečko zadrugo.«

Emil Smole, Naši kulturni spomeniki Gabrovica, Slovenski Jadran, Leto IV
Štev. 48, Koper, petek, 25. novembra 1955, str. (6–7). 

Elektronski vir:
Slovenski
Jadran, št. 48, 1955, str. (6–7) Dostop: 22. 2. 2024.