Dolenji Novaki, Štirim padlim borcem v Tojnšču

Spominska plošča iz belega marmorja in napisom stoji na kamnitem zidu v bregu ob cesti.
Datum odkritja:  6.9.1975

.
»Pavla Leban-Ljubinica, 31-letna aktivistka in partizanka v Severnoprimorskem okrožju, nato v Prešernovi brigadi, od novembra 1943 do osvoboditve pa bolničarka v partizanski bolnišnici Franji pri Cerknem. […]

Pavla Leban-Ljubinica (gl. spredaj)

Besedilo je nastalo v aprilu 1945 v bolnišnici Franji. Posvečeno je padlemu bolničarju Rudiji Katrašniku-Gašperju iz Jamnika nad Kropo, ki je padel v Gornjih Novakih aprila 1944, ko je skrival ranjence pred Nemci, ki so vdrli iz Sorice. Izvirni rokopis hrani avtorica, medvojni prepis pa Albin Weingerl. Fi 140, var. Se 206.«

Tovarišu Gašperju na grob

Prinesla belih telohov sem ti
na grob, tovariš Gašper
da razsvetlila s čašami, belino
tvoj tihi dom bi, grobno bi temino
vsaj vedel boš, da zunaj je pomlad …
Glej, spet prišla je roparska svojat
na našo sveto zemljo klat
kot lani, ko si ti odšel od nas.

A tebe zdaj ne drami
ne dih pomladi in ne krik drhali
ti spiš, junak.
V spominu našem pa živiš
pri našem delu nas bodriš …
Prinesla belih telohov sem ti
prinesla z njimi sem ljubeč pozdrav
ne čudi se, če je njih cvet krvav
saj jih pojila je junakov kri
ki dali svoje mlade ste moči
da skoz temino robstva in trpljenje
zasije lepše, svobodno življenje.

 (Boris Paternu [ur.], Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Partizanske, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba; V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 146, 160.)