Haar Nervenheilanstalt

V času nacistične diktature so v okviru akcije T4 vsaj 2025 oseb z duševnimi ali telesnimi ovirami deportiralo v ubijalne ustanove Grafeneck in Hartheim pri Linzu in tam ubito. Nekateri viri poročajo o več kot 2400 osebah, ki so bile ali iz Eglfing-Haar deportirane v te ubijalne središča. Po akciji T4 so sledile še druge ubijalne akcije, med drugim "akcija Brandt", za ustvarjanje kapacitet v bolnišnicah. V tako imenovanih „gladih hišah“ so pacienti, odrasli in otroci umrli z gladi, legalizirano s tako imenovanim „naročilom o gladih hrani“ iz novembra 1942. Med koncem leta 1942 in sredino leta 1945 so verjetno 444 pacientov umrli zaradi posledic zmanjkanja hranjenja. Poleg tega so 332 otrok ubito z prevelikim odmerkom spavila Luminal. V istem času je Anton von Braunmühl v kliniki zdravil veliko pacientov z novimi, tedaj šokterapijami. Zdravniški direktor nevrologične zdravstvene ustanove Eglfing-Haar, Hermann Pfannmüller, je služil kot strokovni svetnik teh akcij izkoriščanja. V prosekcijski ustanovi Münchenskega KWI za psihiatrijo v Eglfing-Haar, pod vodstvom Hansa Schleussinga, so preiskovali organe otrok, ki so bili v Irsee žrtve bolečih poskusov z vakcinacijo. V Haarju so ne samo sprejemali odločitve o ubitvah, temveč so jih tudi neposredno izvajali. Za ubitve, ki so se zgodile v ustanovi Eglfing-Haar, so tri skrbilke kazensko osredotočile na 2 leta in 6 mesecev zapora, in vodja ustanove Pfannmüller je leta 1949 prejel 6 let zapora, kar je bilo prilagojeno z zaprtjem v internacijski in preiskovalni zapor. Danes spominjajo tablice na območju klinike Isar-Amper München-Ost, psihiatričnega in nevrološkega bolnišnice v Haarju (pri Münchenu) in izstavba o nacističnih zlorabah na mestu.

Prevod · KI stopnja 7