Dunaj -- selske žrtve

Na marmorni plošči je pod besedilom pritrjenih 13 lesenih jagod in leseno rezilo sekire, ki simbolizirajo glave žrtev in giljotino.

V spominsko sobo v kateri je ta plošča, vodijo vrata z napisom "GEDENKSTÄTTE". Skoznja vstopimo v predprostor, ki je za sedaj prazen, a predsednik sodišče Friedrich Forsthuber je napovedal, da bo spomladi 2024 v njej urejena širša predstavitev žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima. Na nekdanje morišče vstopimo skozi naslednja vrata z napisom "ZUM HINRICHTUNGSRAUM". Na levi steni je velika fotografija giljotine, s kakršno so nacisti pokončevali obsojence. V kotu, obloženem s keramičnimi ploščicami, je oltar in ob njem pipa, na katero je bila pritrjena cev za splakovanje krvi. Na tleh je odtok za kri, sedaj prekrit z mrežo -- stojalom za sveče. Vse spominske plošče so na desni steni. Na zadnjo steno je obešenih več trakov v barvah avstrijske zastave in z napisom "Niemals vergessen".

Po priključitvi Avstrije k Tretjemu rajhu leta 1938 so bili mnogi tamkajšnji Slovenci vpoklicani v Wermacht. Nekateri se pozivu niso odzvali, ampak so se skrili, mnogi na ozemlje sosednje Jugoslavije. Podobno velja za nekatere, ki so vojaščino že služili. Med njimi je bil tudi Tomaž Olip iz Sel. Ko so Nemci leta 1941 zasedli še Jugoslavijo, se je vrnil v domačo vas in si junija 1942 v Hlipovčnikovem jarku zgradil skrivni bunker. Tako kot številni drugi dezerterji ki se jih je oprijel naziv »zeleni kader«, je velikokrat pomagal partizanom, a se jim ni pridružil. Po izdaji zajetega Petra Blažiča je gestapo 1. decembra vdrl v bunker ter v njem prijel Olipa in Jaka Oražeja. V bunkerju je našel tudi Olipov dnevnik. V prvih mesecih 1943 so sledile številne aretacije koroških aktivistov, nekaterih razkritih tudi na podlagi Olipovega dnevnika. Proti 134 je celovški gestapo vložil ovadbe zaradi veleizdaje. Petintridesetim, vključno z omenjenima, so začeli na ljudskem sodišču v Celovcu soditi 7. aprila. Zloglasni sodnik Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, jih je dva dni kasneje trinajst obsodil na smrt. Prepeljali so jih v »sivo hišo« na Dunaj, kjer so jih 29. aprila obglavili z giljotino. Čeprav niso bili vsi prav iz Sel, ampak so bili nekateri tudi iz okoliških krajev, so znani kot "selske žrtve". (Povzeto po Brigitte Entner: Kaj človek vse doživi!/Was der Mensch alles erlebt! Mohorjeva družba, Celovec 2018)

.

Ploščo so ob 50. obletnici zločina postavili Center avstrijskih narodnosti in vaščani Sel.

Soba je javnosti dostopna vsak prvi torek v mesecu ob 15. uri. O tem obveščata stekleni plošči v nemščini in angleščini obakraj vhoda na sodišče.

Glej obeležje na cerkvi na avstrijskem Koroškem, Sele - Fara