Hrušica - Spomenik talcem na Belem polju

Arhitekt Branko Simčič 1966. Kip je leta 1981 oblikoval kipar Jaka Torkar. Na 24 betonskih kvadrih so na kovinskih ploščicah imena in rojstni podatki padlih, po dve na eni.

Postavljen je na kraju streljanja 45 talcev, ki jih je okupator ustrelil 27. 7. 1942 kot povračilo za napad Cankarjevega bataljona na gestapovski avtomobil.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 192.

EŠD 5305

. »Milanka Ivanovič- Janša, Aleksandra, 18-letna članica jeseniškega mestnega komiteja SKOJ-a. Besedilo je nastalo l. 1942 na Hrušici v spomin na talce, ki so jih ustrelili 26. 7. 1942 na Belem polju pri Hrušici. Tipkopisni zapis besedila hrani avtorica. Šo 81. Pomlad 1942

Preko brstečih trat čez polja osamela je dihnila pomlad. Na oknu rdeča roža je vzcvetela in z njo igra se žarek zlat. A prav v to kipečo rast v tisti sončni zlati dan kot grenka solza je kanila kaplja pelina. O! Domovina! Poglej poslednjič jim v obraz že jutri jih bo črna zemlja krila. Otožno njih pogled strmi preko naperjenih cevi  v pomladni dan. Povelje. Streli ostri odmevajo v dolini ozki odbijajoči se od strmih sten Mežaklje se vračajo do njih, ki mrtvi so onemeli za vasjo. Zakrili sonce so oblaki med svetlo, nežno so zelenje razlezle mlake se krvi. V belem mestu že vise letaki in dolga vrsta je imen na njih. Molče jih čita dekle mlado, vse polno slutenj zlih. A hip nato že poln groze iz ust iztrga se ji krik: Moj brat! Krvavo spušča sonce se v zapad. In topli veter veje čez dobrave molitev tiho čez grobove ustreljenih talcev šepeta.«

Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 88.