Franc Šali, Veliki Podljuben

Spominsko obeležje iz neobdelanega kamna z belo napisno ploščo, je posvečeno
petim partizanom, ki so padli na tem mestu julija 1943. Spominsko obeležje je
bilo postavljeno 1979.

Spominsko obeležje je postavljeno na mestu, kjer je 10. julija leta 1943 ob
nenadnem vdoru italijanskih vojakov in belogardistov padel prvoborec Franc Šali
iz Vavte vasi, v bližini pa ob drugih soočanjih s sovražnikom tudi drugi borci
NOB.

EŠD 22903

»10.
julija 1943 je bil vroč poletni dan. Večja patrulja Italijanskih vojakov in
belogardistov je v vas prišla iz straške smeri in zgornjega konca v vas. V vasi
je bilo več partizanov in aktivistov OF. Zaropotala je strojnica in nekaj pušk.
Pod streli je obležal prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi. Blizu mesta kjer je
sedaj spomenik. Razlegali so se posamični streli po vasi. Zajeli so tri moške.
Eden je imel srečo, dva mlada fanta iz Velikega Podljubna pa so kruto pokončali
med potjo iz vasi proti Ušivcu pri Babjem hribu.

     To
je bil žalosten dan za družine pobitih in vaščane. Pa tudi velika izguba za
partizansko gibanje in lokalno organizacijo OF, saj sta bila Hrovat in Gašper
njena aktivista, Šali pa organizator partizanskega odpora. Vojna vihra je
prizadela mnoge družine, tudi po več svojih članov so izgubili v tistem krutem
času. Prenekateri niti niso vedeli za kaj so morali umreti.  

   
  Povprašali smo starejše vaščane, ali se še spominjajo tistih dni in dogodkov
in mlajše ali vedo za to tragedijo.

    
Kristina Škufca se še živo spominja tistega dne. Takole je povedala. 'Tistega
julijskega dne so bili pri nas trije partizani, nahajali so se pod našim
kozolcem nad hišo. Kulovčev Franci iz Vavte vasi, pa Košakova Vida in Novega
mesta in še eden, sem pozabila njegovo ime. S sestro Danico sva bili ravno na
njivi. Jaz sem kopala krompir, ona pa je malo višje nabirala fižol za kosilo, ko
je sestra zagledala skupino tabelih vojakov, ki so prihajali iz gozda in med
njivami nad našo domačijo ter zavpila: 'Partizani bežite, »tabeli« gredo'!
Partizani so opozorilo slišali in se takoj umaknili v gozd nad vasjo in ušli, da
so se izognili spopadu. Opozorilo je slišal tudi eden belogardist, ki je sestro
hotel kar ustreliti, pa mu je zatajila puška. Je bil ves iz sebe in je skozi
grozil sestri in meni. Obe so odgnali dol v vas, naju tepli in na naju kričali.
Rešile so naju starejše ženske, ki so vojakom dopovedovale, da otroka nista nič
zakrivila in naj naju vendar pustijo pri miru.

     Med
vdorom v vas so presenetili Franca Šalija, partizana, ki je nekaterim družinam
prinesel propagandni material. Šali se je umikal za Šmajdkovo domačijo, kjer so
ga opazili vojaki in pokosili na robu vasi, kjer je mrtev obležal. Tabeli so
imeli sliko Šalija z ženo in sinkom in povpraševali, če smo tistega na sliki kaj
videli in ali ga poznamo. Morali smo se narediti, da ga ne poznamo.

    V
hajki skozi vas so vojaki opazili dve osebi na travniku pri Plantanovih v
spodnjem delu vasi, ki sta sušila seno in se poizkušala skriti in izogniti
srečanju z vojaki pa so ju ujeli in skupaj z gospodarjem Plantanom odvlekli s
seboj. Za Plantanom je šla njegova žena s tremi majhnimi otroki in vseskozi
prosila, naj njenega moža izpustijo. Italijanski vojak, ki je vodil Plantana
izven vasi z nalogo da ga ustreli, je bil milosten in streljal v zrak, ujetega
Plantana pa pustil živeti. Mnogo slabše se je godilo Gašperju in Hrovatu.
Odvlekli so ju s seboj, med potjo tepli s puškinimi kopiti in brcali. Do smrti
so ju pobili blizu sedanje plošče na Babjem hribu in ju tam tudi pustili ležati.
Sporočili pa so kje sta. Nihče od njiju ni bil ustreljen. Vse ubite so potem
pokopali svojci. Šalija so pokopali v Vavti vasi. Hrovat in Gašper sta skupaj
ležala na parah doma in vaščani smo šli čut. Pokopali so ju v Šmihelu.

Našteli
so jih 30, 15 je bilo »tabelih« in 15 Italijančkov. Tabeli so bili okrutnejši do
ljudi, Italijani pa so pobirali jajca, lovili in streljali kokoši. Naša kura je
svojih dvanajst piščančkov rešila, odvlekla v gozd in šele proti večeru se je z
vsemi vrnila domov.'

Vinko
Šmajdek je bil takrat star še ne dve leti. Dogodek lahko opiše le po
pripovedovanju staršev. S sinom padlega Šalija redno skrbi za bližnje spominsko
obeležje.«

Bogdan Mali, Še pomnite
tovariši? Šum
sekvoj, junij 2013, 9.