Celje, pokopališče, Bizjak Silvija in Arnold

Arnold Bizjak: Sistory ne ponudi podatkov.

• • • • • • • -  - - - - - - - - - - - - --

Silvija Bizjak: SIstory: Ime in priimek: Silvija Bizjak, Oče: Ivan, Mati: Marija, Datum rojstva: 12. 09. 1927, Kraj rojstva: Celje, Kraj bivanja: Celje Stara občina: Celje, Nova občina: Celje, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stara Gradiška, Država pokopa: Hrvaška.

»Silvija Bizjak, roj. 12. 09. 1927, dijakinja 3. razreda celjske gimnazije je sestavila že z dvanajstim letom nekaj pesmic. Leta 1943 je odšla skupaj s starejšo sestro Edito v partizane. Leta 1944 so obe ujeli ustaši in odpeljali v taborišče Stara Gradiška, nato v Jasenovac, nazaj v Staro Gradiško, potem zopet v Jasenovac, od koder se je 13. oktobra leta 1944 zadnjikrat oglasila.

Nekaj pesmi je napisala že pred odhodom v partizane. Poznejše, partizanske in taboriščne pesmi so žal izgubljene.

[…]

SLOVENKA NA TUJEM

Slovenska dežela, prelepa je nikdar je pozabila ne bom ko po težkih poteh

po svetu hodila bom.

Me Nemci preselili so v Hrvaško to zemljo.

Ljudje govorijo, da lepo je ali, zame tu ni lepo.

Tudi tukaj travca zeleni

in rožice lepo cvetijo.

Ali, travca slovenska je lepša rožice naše, lepše dišijo.

Po drevju jabolke rdeče zorijo

in hruške rumene visijo a, jabolke slovenske so lepše

in naše hruške slajše, medijo.

Po gozdu ni speva, slavčka sladak ni veveričke vesele.

Vse pusto, tiho mrtvo je vse o, da bi vsaj smreke nam šelestele.

A smrekic ni, nikjer jih ni zastonj mi išče jih oko v Sloveniji lepe smreke so veveričke po njih skačejo.

Oh, kje je potok tu hladan kje kak studenček bistri kje srne male hod lahak

in zajčka skoki hitri.

Tu vsega tega ni, lepote ni ki zanjo srce joče.

Slovenska zemlja lepša si o, lepša stokrat, stokrat je.«

Pesmi Silvije Bizjak, Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, Zbral in uredil Jernej Borovnik-Bartol, Šentjur: Samozal. J. Borovnik-Bartol, 1998, str. 262, 269.