Črni Vrh nad Idrijo, Družina Skvarča

Franc Skvarča. Sistory.
datum rojstva: 3. 12. 1876, kraj rojstva: Javornik, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 1. 1944, kraj smrti: Javornik, kraj pokopa: Črni Vrh nad Idrijo, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: SNVZ - nemške okupacijske enote

Frančiška Skvarča. Sistory.
datum rojstva: 20. 7. 1889, kraj rojstva: Lome, vojni status: Civilist, datum smrti: 23. 12. 1943, kraj smrti: Javornik, kraj pokopa: Črni Vrh, vzrok smrti: Nesreča, povezana z vojnimi dogodki, povzročitelj smrti: ?

Jožef Skvarča. Sistory. 
datum rojstva: 1. 4. 1931, kraj rojstva: Javornik, vojni status: Civilist, datum smrti: 23. 12. 1943, kraj smrti: Javornik, kraj pokopa: Črni Vrh nad Idrijo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Pavel Skvarča. Sistory. 
datum rojstva: 10. 1. 1927, kraj rojstva: Javornik, vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 2. 1944, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

   »Pričevanje prvo: Lojze Skvarča z Javornika je visok, slok možak, rahlo upognjen. Ves čas se drži na smeh, kakor da ne bi v življenju že toliko prestal …
    Pripovedoval mi je na videz neprizadeto, kakor da ne bi bil tudi sam zraven …
   Triindvajseti december triinštiridesetega … megla, snega skorajda ni bilo …
    V obeh hišah, Pr Žaklji in pri nas, Pr Škvarči, se je stiskalo 160 partizanov. Na podu, po izbah, v hlevu, nekaj jih je bilo zunaj … Kuhali so si fruštk. To so bili borci 3. bataljona Gradnikove brigade. 1. bataljon je bil na Vodicah, 2. pa v Kanjem Dolu.
   Nemci in domobranci so prišli zgodaj dopoldne, ob pol devete. Skozi Podjesen, skozi Spodnje in Zgornje Lome so prišli … Stražarja so premotili tako, da so si nadeli partizanske kape. Fant je mislil, da so partizani, in so ga zaklali …
  Sedel sem pri peči, ko je zapokalo. V izbi sta bila komandant Tarzan in politkomisar Saša, ali kako že se je klical. V hišo prileti partizan. 'Sovražnik je tukaj!' je zakričal. Politkomisar zastoka: ' Jaz pa škornjev nimam!' Sosed Žakelj je bil šuštar in je Saši res popravljal škornje. Tisti partizan se obrne in takoj priteče nazaj s škornji. Politkomisar se napol obuje in s Tarzanom skočita ven. Rešila sta se … Januarja sem ju videl, ko so skozi Lome šli Hotedrščico napadat …
    Takoj za tistim je bila hiša že obkoljena. So streljali skozi okna, metali bombe. Oče je zlezel pod posteljo. Mi smo tekli v štalo in se tam tiščali. 'Na položaje na okna!' se je zaslišal ukaz. Kaj boš! Vsak, ki je stopil k oknu, je bil takoj zadet.
  So vdrli v hišo. 'Geraus!' so kričali in nas segnali ven. Za robom, kjer je danes znamenje, so že imeli ujete partizane; tudi dve partizanki sta bili. Stražili so nas. Mama se je bala, da nas bojo vse postrelili, saj je slišala, kaj so naredili z domačimi v Dražgošah na Gorenjskem. Če tečemo, je računala, bo vsaj kdo ostal živ! Naenkrat je zakričala: 'Teč
mo!' Vsi hkrati smo se skočili po bregu dol in gor. Za nami je zaropotalo. Mene je zadelo v roko skozi mišico, sestro Ivanko v ušesno mečico, sestro Franco v prst. Mama je padla, brat Jože tudi … Pa sosedov pob Jože tudi …Rešili smo se Franca, Ivanka, sosedov Janez Žakelj in jaz. Do noči smo se tiščali v gozdu. Potle smo šli h Grižerji v Zgornje Lome …
  Partizanke so poklali že na Javorniku … Šestnajst ujetih partizanov pa so gnali v Idrijo. S sabo so vzeli našo živino. Pri sosedu je zgorela tudi živina.
  Nemci in domobranci so imeli štiri ranjene in enega mrtvega. Grižerju hlapec je moral s konji peljat mrtvega Nemca, Oblakova Mici pa z volmi štiri ranjence.
   Še isti večer so partizani padle in pobite zakopali. Po štirinajstih dneh so mobilizirali Vodičarje in Podkrajce in ti so z vozovi, v gnojnih koših, prepeljali trupla na podkrajsko pokopališče …
 Ujete partizane pa so drugi dan, na sveti večer, v Godoviču, tam, kjer se zavije v Idrijo, postrelili …
  Sedeminštirideset jih je padlo na Javorniku, šestnajst so jih postrelili v Godoviču.
  Oče se je rešil. Ko so zažgali, mu je en Nemec še pomagal izpod postelje in ga spustil. Štirinajst dni po tistem, 6. januarja, je šel k maši. Prav takrat, ko so Nemci v Trepčah že drugič napadli 3. bataljon in pobili toliko partizanov. In v Črnem Vrhu, nad hotelom, proti italijanskim kasarnam, so še njega zadeli. S ceste gor so streljali nanj …«

Franc Černigoj, Znamenje na Gori, Ajdovščina: Samozaložba, 1999, str. 289, 290, 291.

Fotografija: Skvarča Franc, Frančiška, Jožef, Pavel Geneanet, Pokopališče Črni Vrh nad Idrijo, str. 28.