Idrija, Spominska plošča posvečena partizanskemu napadu na italijansko posadko

Spominska plošča je iz belega marmorja (80 x 49 cm)  z vklesanim in obarvanim  napisom.

Datum odkritja:  4.7.1977

EŠD 19482

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 258. »Napad na italijansko postojanko na Marofu pri Spodnji Idriji. Aktivist OF in obveščevalec Maks (ilegalno ime) z Ledin je zbral podatke o italijanski posadki na Marofu in nas vodil do te postojanke.

Vojko je zbral 20 borcev prostovoljcev in nas vodil z Brinovega griča prek potoka Zala in Ledin do Marofa. V nočnih urah med 10. in 11. uro 31. januarja 1943 smo se, oblečeni v bele halje iz belih rjuh, neopaženo približali električni centrali, ki je napajala z elektriko rudnik živega srebra v Idriji, kjer je bila postojanka z okrog 12 italijanskih vojakov, ki so stražili elektrarno.

Na Vojkovo povelje smo izvedli bliskovit napad in presenečenje je bilo popolno, nasprotnik se je vdal brez odpora. Dva italijanska vojaka sta bila ranjena in sanitetno oskrbljena. Vse ujetnike smo pustili pri življenju. Vojko jim je spregovoril in zagrozil, da do jutra ne smejo zapustiti postojanke, rekoč: 'Še bo tekla zajčja kri.'

V tej akciji smo zaplenili: težko strojnico breda, 2 zaboja municije za strojnico, 10 pušk in zanje večje količine municije, 25 ročnih bomb, obutev, obleko in drugo vojaško opremo. Nihče od borcev ni bil ranjen ali poškodovan. Akcija je močno odmevala v Spodnji Idriji, Idriji in drugih krajih. Kot smo izvedeli kasneje, so bili preživeli italijanski vojaki in njihov poveljnik pred vojaškim sodiščem v Rimu obsojeni na več let zapornih kazni, ker se niso uprli partizanom.

Na stavbi električne centrale v Marofu je bila po vojni postavljena spominska plošča, ki obeležuje ta dogodek.«

(Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča, Nova Gorica/Koper: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča,  2002, str. 157, 158, 159)