Anton Poznik in Viktor Jurkas

SIstory  za Poznika datum smrti 20. 4. 1942, za Jurkasa pa
datum rojstva  5. 7. 1908.

»Poleg te tehnike je še vedno delala tudi tehnika okrožnega komiteja
KPS Jesenice za hribom Ajdno nad vasjo Potoki, ki so jo po izdaji prostora
okrožnega komiteja preselili v neko hišo med Zapužami in Radovljico. V njej je
delal do odhoda na Mišače Viktor Jurkas - Bine, ki je izdelal v tehniki lokalne
letake ter gorenjsko izdajo Slovenskega poročevalca. […] V jeseniškem okrožju v
začetku leta 1943 prave tehnike ni bilo. Ko pa je prišel iz Ljubljanske
pokrajine v jeseniško okrožje Viktor Jurkas - Bine, je razmnoževal literaturo za
okrožje, vendar samo do marca 1943, ko je odšel k Ariglerju na Mišače.« (Jože
Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, III.,/ Gorenjske in štajerske
tiskarne/, Ljubljana: Knjižnica NOV in POS, 1976, str. 201, 207)

»V Udinem borštu so se konec marca in v začetku aprila 1942
pridružili še prvoborci Jože Šolar - Jožca in novinci Alojz Stružnik - Jug, Jože
Rupnik - Triglav, Stane Konc - Kos, Vlado Peraić, Franc Jagodic, Branko
Djordjević, Anton Poznik, Danilo Rejc, Karel Bečan, Janko Vogrič, Srečko
Perhavec, Slavko Švegelj in brata Lado in Slavko Smuk. […] Skupina je ostala v
Udinem borštu tudi naslednji dan, 17. aprila. Iz gozda ji je uspelo oditi šele
naslednjo noč, ko je hajka začela slabeti. V tej skupini sta bila tudi oba
ranjenca: Stane Žagar ml., ki ni mogel več hoditi in so ga morali nositi, ter
komandir vóda Janez Perko. [..] V tej skupini so bili poleg komandirja Alojza
Hrovata, Staneta Žagarja ml. in Janeza Perka še Jaka Rabič, Ivan Županec, Stane
Šmid, Stanko Mlakar, Tonček Zupan, Ivan Stroj, Stane Pavlin, Vladimir Peraić
Tone Poznik, Danilo Rejec ter brata Lado in Slavko Smuk. […] Skupini, ki je nato
odšla, pa je Stane Žagar povedal za jamo vrh savske struge pri Okroglem, kjer bi
se začasno lahko prikrili. … Noč na enaindvajseti april je bila v votlini hladna
in dolga. […] Še pred svitom 21. aprila sta se odplazila po vodo Vladimir Peraić
in Stane Šmid. Vrh skale pa sta že naletela na Nemce. […] Prva jutranja svetloba
22. aprila je obkoljene partizane dobila budne. […] Zdaj, ko je vsak up na
rešitev ugasnil, so se partizani odločili, da se bodo pokončali sami. Živih ne
smejo dobiti.  […]  V zadnjem zanosu so  začeli prepevati partizanske in druge
revolucionarne pesmi, vzklikali so svobodni Sloveniji in komunistični partiji
ter preklinjali fašiste. […] Partizani so v zadnjih minutah uničevali orožje in
opremo ter postrelili naboje. Le zadnje so zadržali; z njimi se jih je
postrelilo šest. [..] Ob mrtvem Pozniku in Smuku so obležali Stane Žagar, Jaka
Rabič, Ivan Županec, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj.«  (Ivan Jan
 Kokrški odred /Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami,  I. Ljubljana:
Knjižnica NOV in POS 26/4, 1980,  174, 175, 182, 183, 190, 191, 193, 194)