Dom zveze borcev, Škofja Loka

Spominski plošči na Domu zveze borcev Škofja Loka na Kidričevi cesti sta
posvečeni 197 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v
letih 1941–1945 z območja Občinske organizacije ZB NOB Škofja Loka, ki jo
sestavljajo krajevne organizacije Škofja Loka - mesto, Stara Loka - Podlubnik
Trata -  Godešič. Odkriti sta bili ob odprtju doma 18. decembra 1954.

Po podatkih iz leta 1975 je na območju upravne enote Škofja Loka
oziroma na območju ZB za vrednote NOB Škofja Loka,  padlo med narodnoosvobodilno
vojno 1017 borcev in žrtev fašističnega nasilja, od tega  iz Škofje
Loke in okolice 243, iz Selške doline 302, iz Poljanske doline 349 in iz Žirov
ter okolice 123.

Od žrtev iz Škofje Loke in okolice jih je padlo z območja Puštala 47, Reteč
in Godešiča 26, Trate 15, Stare Loke 54, Sv. Duha 36 in Škofje Loke 65. Na
ploščah na Domu ZB v Škofji Loki je s tega območja zapisano 197 imen žrtev.

.

Več..

Podatki o padlih z območja  Škofje Loke in okolice:

Ivan Bergant, rojen 9. julija 1902 v Seničici pri Medvodah, živel je v Škofji
Loki, kemik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 14. oktobra 1942 v
taborišču Neuengamme pri Hamburgu.

Jože Bergant, rojen 19. marca 1901 v Dravljah, mizar v Logu, aretiran je bil
9. septembra 1944, umrl je 11. marca 1945 v taborišču Flossenburg.

Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel
je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot
komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu avgusta 1943,  ustreljen je bil kot
talec 31. decembra 1943 v Medvodah.

Jože Bohinc, rojen 22. aprila 1927 v Škofji Loki, avtomehanikarski vajenec, v
partizane je vstopil 5.  novembra 1943, padel je istega leta.

Franc Bozovičar - Radko, rojen 24. novembra 1925 v Stari Loki, tovarniški
delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni
Gori.

Leopold Božnar, rojen 19.  novembra 1925 v Škofji Loki,  mesarski pomočnik, v
partizane je vstopil 16. februarja 1943, padel je 9. februarja 1944 pri Vrhu
Treh kraljev nad Logatcem.

Ivan Časl, rojen 21. junija 1896 v Šmartnem, nameščenec, živel v Škofji Loki
član KPS, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za
Kamnitnikom v Škofji Loki.

Anton Demšar, rojen 21. maja 1907 v Jazbinah pod Malenskim Vrhom
ključavničar in tesar, zaposlen v Škofji Loki. V partizane je vstopil 6.
decembra 1941 kot prvi škofjeloški partizan, v Cankarjevem bataljonu je bil
intendant, sodeloval je v boju v Rovtu, v poljanski vstaji in dražgoški bitki.
Padel je na Stirpniku 8. februarja 1942.

Franca Dolinar, rojena 31. marca 1882 v Kopačnici, krošnjarka, aretirana je
bila 4. maja 1942, umrla je 17. septembra 1942 v Spaltu na Bavarskem.

Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki
aretiran je bil 8. in ustreljen   9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v
Škofji Loki.

Stanislav Fojkar, rojen 25. maja 1919 v Škofji Loki, čevljar, v partizane je
vstopil 4. maja 1943, padel je leta 1943  na Cavrnu pod Križno Goro.

Anton Franko, rojen 3. januarja 1881 v Gabrovem, kmečki delavec, sodelavec
narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944
kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Matija Gregorin, rojen 19. februarja 1897 v Lukovici pri Ljubljani
gostilničar v Škofji Loki, aktivist OF, aretiran je bil 8. in ustreljen 9.
februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Anton Gruden,  rojen 26. oktobra 1896 v Škofji Loki, obrtnik, član KPS, v
partizane je vstopil 22. julija 1943, padel je 31. marca 1945 na Križni Gori.

Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran
je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau.

Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17.
februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu.

Viktor Guzelj, rojen 20. decembra 1905 v Škofji Loki, uradnik, aretiran je
bil oktobra 1943, umrl je 12. marca 1945 v taborišču Bergen-Belsen.

Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je
vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944.

Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec
narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944
kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Ciril Jurjevič, rojen 6. julija 1912 v Škofji Loki, sodarski pomočnik, v
partizane je vstopil 27. decembra 1943, ujet, umrl je 29. decembra 1944 v
Mauthausnu.

Janez Jurjevič, rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki, čevljar, aktivist OF
aretiran decembra 1943, zaprt v Begunjah in ustreljen je bil 9. februarja 1944
kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki

Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar
kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol
gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je
vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar
okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja
1945.

Peter Kavčič, rojen 29. junija 1902 v Kopačnici, živel v Stari Loki, žagar
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja
1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Peter Kavčič  - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in
vodoinštalaterski mojster,  decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se
udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil
borec  Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega
komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja
KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom.

Viktor Kocijančič, rojen 1. novembra 1901 na Studencu pri Ljubljani, zdravnik
v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen
9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Korbič,  rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v
partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944  na Štajerskem.

Jože Korbič, rojen 21. marca 1925 v Škofji Loki, krojaški vajenec, v
partizane je vstopil 11. maja 1942, padel je 10. avgusta 1942  v Podstenicah v
Kočevskem rogu.

Vlado Krek, rojen 27. junija 1913 v Kanalu ob Soči, mesar v  Stari Loki
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen 9. februarja
1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki,  klepar, v partizane je
vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943  na Prtovču.

Jože Krmelj, rojen 15. februarja  1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je
vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem.

Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je
bila 16. avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944.

Ana Lorger, rojena 18. marca 1916 v Erfurtu v Nemčiji, tovarniška delavka v
Škofji Loki, internirana je bila 4. maja 1942, umrla je novembra 1944 v Ansbachu
zaradi mučenja.

Leopold Markič, rojen 28. avgusta 1904 v Ljubljani, pek v Škofji Loki
aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 20. aprila 1942 v
Mauthausnu.

Janez Novinec, rojen 14. maja 1913 v Škofji Loki, šofer, v partizane je
vstopil 28. julija 1943, padel je 17. decembra 1943  na Pokljuki.

Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki,  mlekarski delavec, v
partizane je vstopil  12.  februarja 1943, padel je 19. marca 1943  na Babni
Gori.

Valentin Oblak, rojen 10. februarja 1886 v Škofji Loki, brivec, sodelavec
narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944
kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Frančiška Paulus, rojena 24. januarja 1897 v Stari Loki, gospodinja
internirana je bila 25. julija 1942, umrla je 3. avgusta 1944 v taborišču
Rottenfels am Main.

Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski
pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943  v
Rakitnici pri Ribnici.

Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v
partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta  1944 na Krnu kot
namestnik komandanta Gregorčičeve brigade.

Jože Pavlica, rojen 12. novembra 1912 v Braniku, čevljar, pomočnik oskrbnika
v koči na Lubniku, aktivist, ustreljen je bil 19. oktobra 1941 na Lubniku.

Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot  obveščevalec pri
komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri
Begunjah.

Darko Pevec, rojen 13. septembra 1923 v Mariboru, poštni uslužbenec v Škofji
Loki, septembra 1944 je bil aretiran kot sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja
v Mauthausnu na njem delali medicinske poskuse, umrl je 12. julija 1945 doma za
posledicami taborišča.

Franc Pfajfar (ne Fajfar), rojen 7. februarja 1894 v Škofji Loki, krojač
sekretar partijske organizacije v Škofji Loki, aretiran je bil 28. januarja 1942
in ustreljen kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.

Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški
delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil
8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9.
februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v
partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je
11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.

Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka
padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944.

Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki
aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu.

Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9.
februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Karmelo Špeh, rojen 17. oktobra 1923 v Trstu, brivski pomočnik v Škofji Loki
v partizane je vstopil jeseni 1941, padel je 19. septembra 1942  na Notranjskem.

Pavel Špeh, rojen 5. decembra 1924 v Trstu, mizarski pomočnik v Škofji Loki
partizan od leta 1944, ujet in ustreljen je bil 21. januarja 1945 na Blegošu.

Franc  Štajer, rojen 1. junija 1921 v Škofji Loki, lesni delavec, aretiran je
bil 25. marca 1942, ustreljen kot talec 14. maja 1944 v Brandenburgu.

Marjan Tibljaš, rojen 13. septembra 1908 v Senju (Hrvaška), trgovec v Škofji
Loki, aretiran je bil 22. maja 1942, ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942
v Bistrici pri Podbrezjah.

Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki
aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen.

Slavka Zorman, rojena 13. maja 1919 v Mali vasi pri Ljubljani, uslužbenka, 2.
marca 1944 odšla v partizane, v Crngrobu je čakala na zvezo za Cerkno, namenjena
je bila na učiteljski tečaj, padla je v zasedi 5. marca 1944.

Podatki o padlih z območja  Stara Loke in okolice:

Anton Afrič, rojen 17. septembra 1926 v Stari Loki, čevljar, v partizane je
vstopil 5. junija 1943, pogrešan je od julija 1944 na Primorskem.

Alojz Balanč, rojen 21. junija 1906 pri Sv. Lenartu, gostilničar, v partizane
je vstopil 6. decembra 1943, padel je 1944 na Stirpniku.

Franc Bašelj, rojen 20. avgusta 1911 na Bukovici, mesarski pomočnik
ustreljen je bil kot talec 28. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.

Franc Berčič, rojen 28. oktobra 1912 v Stari Loki, ključavničar, v partizane
je vstopil 15. marca 1944, padel je maja 1944 v Zmincu.

Rudolf Berčič, rojen 14. aprila 1925 v Stari Loki, dijak, v partizane je
vstopil  leta 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.

Stanko Berčič, rojen 3. maja 1927 v Stari Loki, čevljarski vajenec, v
partizane je vstopil  4. julija 1943, padel je 15. septembra 1943 pri Turjaku.

Martin Cof, rojen 12. novembra 1901 v Veštru, gozdni delavec, ustreljen je
bil kot terenec 17. junija 1944 doma.

Franc Fojkar, rojen 5. avgusta 1904 v Škofji Loki, strojnik, ubit je bil 29.
maja 1943 v Binklju.

Jakob Gaber, rojen 9. julija 1901 na Trnju, zidar, obveščevalec kurirske
postaje na Križni Gori, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944 kot
talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Ana Gosar, rojena 26. julija 1895 v Spodnji Luši, gospodinja, v partizane je
vstopila junija 1943, padla je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv.
Lenartu 12. junija 1944.

Anton Gosar, rojen 8. maja 1893 v Stari Loki, mesar, v partizane je vstopil
junija 1943, padel je v bunkerju mesarjev pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12.
junija 1944.

Pavel Gosar - Razin, rojen 26. junija 1920 v Stari Loki, mesarski pomočnik, v
partizane je vstopil junija 1943, kasneje je bil načelnik Okrajne gospodarske
komisije Škofja Loka, umrl je 8. februarja 1944 v Veštrskem mlinu.

Tone Hafner, rojen 15. januarja 1919 v Stari Loki, kovaški pomočnik, v
partizane je vstopil 15. maja 1943, padel je 15. julija 1944 na Križni Gori.

Franc Hafner, rojen 2. februarja 1884 v Binklju, mizar, ubit je bil doma 17.
aprila 1944.

Franc Hafner, rojen 7. avgusta 1905 na Trnju, priložnostni delavec, ustreljen
je bil kot partizan doma 15. januarja 1944.

Franc Jamnik, rojen 14. oktobra 1920 v Binklju, kmečki delavec, v partizane
je vstopil  15. februarja 1943, ponesrečil se je 14. junija 1943.

Franc Jugovic,  rojen leta 1906 v Ljubljani, kovač, živel je v Stari Loki, v
partizane je vstopil 1.  decembra 1943, padel je 28. marca 1945 na Vojskem.

Marija Kalan, rojena 13. januarja 1906 v Stari Loki, učiteljica, aretirana je
bila avgusta 1943, umrla je 14. februarja 1944 v Auschwitzu.

Franc Kovačič, rojen 27. junija 1913 v Gabrju pri Novem mestu, pismonoša
živel v Binklju, v partizane je vstopil marca 1943, januarja 1944 je bil ujet in
zaprt v Begunjah,  ustreljen je bil 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v
Škofji Loki.

Franc Langerholc, rojen 11. decembra 1923 v Zadobju, pletar, v partizane je
vstopil  12. januarja 1943, ujet in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 v
Lipnici pri Kropi.

Janez Langerholc, rojen 27. januarja 1912 na Jesenicah, šofer, živel je v
Stari Loki, v partizane je vstopil  maja 1943, padel je avgusta 1943 na
Žirovskem vrhu.

Rudolf Mihelič, rojen 19. januarja 1920 v Zgornji Lipnici, torbar, živel je 
v Stari Loki, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je leta 1944 pri Novem
mestu.

Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar
marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado. Pri
preboju iz obroča v Žirovskem vrhu je bil 4. avgusta 1943 na Selu hudo ranjen
zavlekel se je v koruzo, tam so ga našli Nemci in ustrelili za pokopališčem na
Dobračevi.

Franc Pintar, rojen 2. avgusta 1915  v Veštru, strojni ključavničar, v
partizane je vstopil  7. marca 1943, padel je 22. marca 1943 pri Polhovem
Gradcu.

Ciril Pivk, rojen 4. julija 1925 v Stari Loki, tovarniški delavec, v
partizane je vstopil 15. marca 1943, padel je 22. marca 1943 v Dobravi pri
Polhovem Gradcu.

Franc Podobnik, rojen 12. decembra 1922 v Pevnu, čevljarski pomočnik, v
partizane je vstopil 15.  marca 1943, padel je februarja 1945 pri Moravčah.

Janko Prevodnik, rojen 15.  avgusta 1925 v Stari Loki, tapetniški pomočnik, v
partizane je vstopil 15. februarja 1943, padel je 18. marca 1943 v Polhograjskih
Dolomitih.

Alojzij Pustavrh, rojen 9. junija 1894 v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem
posestnik v Veštru, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in
ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Pušar, rojen 24. marca 1915 v Puštalu, čevljarski pomočnik, v partizane
je vstopil  22. februarja 1943, padel je 16. julija 1944 na Jelovici.

Jože Rešek, rojen 12. marca 1908 v Malenskem Vrhu, mizar, v partizane je
vstopil januarja 1944, ubit je bil po mučenju 18. avgusta 1944 v Škofji Loki.

Anton Svoljšak, rojen 25. maja 1924 v Stari Loki, krojaški pomočnik, v
partizane je vstopil decembra 1943, padel je 17. aprila 1945 v Kališah.

Alojz Šink, rojen 21. junija 1927 v Stari Loki, mehanikarski vajenec, v
partizane je vstopil  januarja 1944, padel je decembra 1944  v Zgornji Luši.

Janez Šink, rojen 3. aprila 1923 v Stari Loki, uradnik, v partizane je
vstopil aprila 1943, padel je 20. julija 1944  v Čepovanu.

Zdravko Šivic, rojen 14. februarja 1924 v Škofji  Loki, tehnik, v partizane
je vstopil 15. novembra 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.

Albin Štibilj, rojen  24. februarja 1923 v Veštru, cestar, v partizane je
vstopil 4. julija 1943, ujet in umrl po mučenju 16. maja 1944 v Strmici nad
Bukovščico.

Andrej Štibilj, rojen 1895 v Veštru, delavec, ustreljen je bil 17. junija
1944 doma.

Vinko Štibilj, rojen 4. aprila 1922 v Veštru, cestni delavec, v partizane je
vstopil 14. februarja 1943, padel je 5. avgusta 1943 v Topoljah nad Selci.

Ivan Štiglic, rojen 29. avgusta 1929 v Veštru, ustreljen je bil 19. oktobra
1943 blizu doma.

Jože Vidmar, rojen 14. marca  1925 v Stari Loki, ključavničar, v partizane je
vstopil leta 1943, ujet avgusta 1944, pregnan v Salzburg, 7. maja 1945 je prišel
domov, kjer so ga ustrelili domobranci.

Matevž Vidmar, rojen 29. septembra 1878 v Veštru, gozdni delavec, sodelavec
narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. in ustreljen  9. februarja 1944 kot
talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Helena Žontar, rojena 27. aprila 1926 na Trati pri Škofji Loki, kmečka
delavka, ustreljena je bila jeseni leta 1943 v Veštru pri delu na polju.

Podatki o padlih z območja  Puštala in okoliških vasi:

Pavel Ahačič, rojen 16. januarja  1925 v Tržiču, kmečki delavec, živel je v
Hosti,  v partizane je vstopil  29. junija 1943, padel je 24. aprila 1945 na
Dolenjskem.

Anton Bergant, rojen 15. januarja 1919 pri Sv. Barbari, kmečki delavec, v
partizane je vstopil  1. marca 1943, padel je  8. avgusta 1943 v Šentjoštu nad
Horjulom.

Anton Bernik, rojen 12. januarja 1925  pri Sv. Barbari, kovaški pomočnik, v
partizane je vstopil  29. junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.

Franc Bernik, rojen 10. januarja 1915  v Puštalu, mizarski pomočnik, v
partizane je vstopil 31.  junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.

Andrej Božnar, rojen 30. novembra 1925  pri Sv. Andreju, gozdni delavec, v
partizane je vstopil 15.  januarja 1944, pogrešan od marca 1944 v Benečiji.

Franc Božnar, rojen 24. januarja 1929  pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v
partizane je vstopil  3. marca 1945, padel je 25. marca 1945 nad Rovtom v Selški
dolini.

Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred
odhodom v partizane je stanoval v Puštalu, v Cankarjev bataljon je vstopil 19.
decembra 1941 in sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki 21.
decembra 1941. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec
Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran
Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.

Janez Božnar, rojen 28. maja 1926  pri Sv. Andreju, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 11. januarja  1944, padel je 14. septembra 1944 na Gorah
nad Idrijo.

Janko Božnar, rojen 1. avgusta 1922  pri Sv. Andreju,  voznik, v partizane je
vstopil 2. februarja 1943, padel je 15. aprila 1945  v Besnici pri Tržiču.

Franc Bradeško, rojen 2. oktobra 1911  pri Sv. Barbari, mizarski  pomočnik, v
partizane je vstopil  8. junija 1942, ujet je bil novembra 1942, umrl je 3.
aprila 1943 v Mauthausnu.

Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik
Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je
priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v
Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.

Štefan Bradeško, rojen 23. decembra 1917  v Dragi,  delavec, v partizane je
vstopil 26. decembra 1943, pogrešan je od oktobra 1944.

Janez Brdnik, rojen 17. septembra 1909  v Dragi,  delavec, v partizane je
vstopil 18. maja 1944, pogrešan je od marca 1945.

Štefan Čarman, rojen 26. decembra 1922  v Hosti, delavec, v partizane je
vstopil 15. marca 1943, padel je 4. decembra 1943  pri Turjaku.

Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4.
januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942.

Anton Fojkar, rojen 18. oktobra 1908 v Škofji Loki, tovarniški delavec
aretiran je bil 16. februarja 1942 in ustreljen 31. marca 1942 v Dragi pri
Begunjah.

Franc Fojkar, rojen 4. julija 1913  v Stanišah,  voznik, v partizane je
vstopil 10. marca 1943, padel je konec julija 1943 v boju za Žužemberk.

Jakob Guzelj, rojen 15. julija 1911 v Puštalu, zidarski pomočnik, v partizane
je vstopil 10. marca 1943, ujet julija 1943 pri Žužemberku, ustreljen je bil kot
talec 19. januarja 1944 v Kovorju pri Tržiču.

Franc  Hartman, pravnik, rojen 28. septembra 1903 v Otočah na Gorenjskem
živel v Puštalu, ustreljen kot talec 28. junija 1942 pri Brodeh.

Anton Hostnik, rojen 24. maja 1892 v Puštalu, delavec, aretiran je bil 5.
julija 1944, ustreljen je bil kot talec 7. julija 1944 v Podljubelju.

Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski
predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil
6. junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal
pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant
bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka
Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah.

Janez Jamnik - Žane,  rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske
šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel
v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri
Žireh.

Vladislav Jamnik, rojen 2. januarja 1921 v Pungertu, krojaški pomočnik, v
partizane je vstopil 3.  februarja 1943, ujet je bil 6. oktobra 1943 in
ustreljen kot talec 31. decembra 1943 pri Medvodah.

Anton Jenko,  rojen 17. januarja 1906  v Pungertu, kolar, v partizane je
vstopil 20. marca 1944, padel je 6. aprila 1944 v Todražu.

Avgust Jenko,   rojen 4. avgusta 1922  v Pungertu, delavec, v partizane je
vstopil 15. marca 1943, padel je 25. avgusta 1944 pri Čatežu na Dolenjskem.

Jože Kalan, rojen 21. februarja 1907  pri Sv. Barbari,  kmečki delavec, v
partizane je vstopil junija 1943, padel je septembra 1943 pri Turjaku.

Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od
avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih
nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški
grapi.

Marija Krmelj, rojena 21. novembra 1896 na Selu nad Polhovim Gradcem
gospodinja, umorjena 6. septembra 1944 v domači hiši od domobrancev s Črnega
Vrha.

Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 pri Sv. Ožboltu, bil je
kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je
bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel
je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev
iz Škofje Loke.

Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je
začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je
obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv.
Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po
zverinskem mučenju ustrelili.

Franc Maček, rojen 10. aprila 1918 na Sv. Andreju, delavec, padel je 24.
decembra 1941 na mostu na Visokem.

Janez Martelak, rojen 26. decembra 1896 v Škofji Loki, aretiran je bil 9.
februarja 1944 in odpeljan v Begunje, umrl je 28. februarja 1945 v Dachauu.

Franc Nartnik, rojen 27. septembra 1916  v Puštalu, mizarski pomočnik, v
partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet aprila 1943, ustreljen je bil kot talec
19. aprila 1943 v Lipnici pri Kropi.

Jakob Notar, rojen 11. decembra 1906  v Puštalu,  zidarski pomočnik, v
partizane je vstopil 19. decembra 1943, padel je marca  1945 pri Cerknem.

Franc Okorn, rojen 16. unija 1909  pri Sv. Barbari,  kmet, v partizane je
vstopil avgusta 1944, pogrešan od novembra 1944.

Leopold Okorn, rojen 11. novembra  1921  v Puštalu, delavec, v partizane je
vstopil 1. marca 1943, ujet in ustreljen je bil 1. maja 1945 v Bodoveljski
grapi.

Janez Omejc, rojen 5. avgusta 1896 pri Sv. Ožboltu, posestnik, sodelavec
narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9. februarja 1944
kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Jože Omejc, rojen 21. marca 1905  pri Sv. Ožboltu,  kmet, v partizane je
vstopil 7. marca 1943, ujet je bil 20. novembra 1944 pri Cerknem, umrl je v
Nemčiji.

Stanislav Pečnik, rojen 6. decembra 1913  v Gostečah, v partizane je vstopil
jeseni  1942, umrl je ranjen septembra 1943 na Dolenjskem.

Valentin Pleško, rojen 21. januarja 1926  v Puštalu, dijak, v partizane je
vstopil decembra 1943, pogrešan je od leta 1944.

Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec
stanoval je v Bodovljah, 25. marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je
bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.

Janez Prezelj, rojen 31. oktobra 1913 pri Sv. Andreju, kmečki delavec
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9.
februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

 Valentin Sever, rojen 7. februarja 1903 v Puštalu, tovarniški delavec
aretiran je bil novembra 1943, umrl je v Buchenwaldu marca 1945.

Alojz Trojar, rojen 12. februarja 1920  v Puštalu,  trgovski pomočnik, v
partizane je vstopil 11. junija 1943, padel je 24. avgusta 1943 v Bodovljah.

Franc Tušar, rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem, kmet iz Puštala
sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. in ustreljen 9.
februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Franc Vodnik, rojen 19. julija 1918  v Puštalu,  kmečki delavec, v partizane
je vstopil 3. marca 1943, padel je 16. januarja 1944 v Puštalu.

Podatki o padlih z območja  Trate in okoliških vasi:

Ludvik Bertoncelj, rojen 29. julija 1927 na Suhi, vajenec, v partizane je
vstopil 4. januarja 1944, padel je v zadnjih bojih leta 1945 na Koroškem.

Avgust Dolinar, rojen 28. avgusta 1928 na Suhi, vajenec, v partizane je
vstopil 15. aprila 1944, padel je maja 1944 na Jelovici.

Rudi Eržen, rojen 21. marca 1914 v Sovodnju, kovač in šofer, v partizane je
vstopil 12. februarja 1944, padel je 10. marca 1944 v Martinj Vrhu.

Milan Ferdin, rojen 18. junija 1925 v Starem dvoru, krojaški pomočnik, v
partizane je vstopil 4. januarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v
Rovtu v Selški dolini.

Peter Gaber, rojen 4. julija 1913 v Papirnici, tovarniški delavec, v
partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je 2. maja 1943 na Veseli Gori na
Dolenjskem.

Peter Hafner, rojen 22. februarja 1918 na Trati, ključavničarski pomočnik, v
partizane je vstopil 23. marca 1943, padel je 22. decembra 1944 v Lomu nad
Tržičem.

Matevž Kajzer, rojen 1.  septembra 1911 na Šutni, torbarski pomočnik, v
partizane je vstopil 24. marca 1944, padel je 13. maja 1944 v Žabnici.

Anton Karlin, rojen 25. maja 1913 na Suhi, ključavničarski pomočnik, v
partizane je vstopil junija 1943, pogrešan na Žirovskem vrhu avgusta 1943.

Bernard Koblar, rojen 15. maja 1901 v Škofji Loki, živel je na Suhi
pismonoša, kot aktivist narodnoosvobodilnega gibanja je bil aretiran 26. julija
1941, ustreljen je bil kot talec 3. januarja 1942 v Begunjah.

Anton Kovač, rojen 11. maja 1927 v Ljubljani, torbarski vajenec v Virmašah, v
partizane je vstopil 13. decembra 1943, ujet in ustreljen je bil 18. junija 1944
na Selški planini na Jelovici.

Ivan Kovač, rojen 18. avgusta 1919 na Grencu, tovarniški delavec, aretiran je
bil kot aktivist 4. aprila 1942, umrl je 12. avgusta 1942 v Auschwitzu.

Luka Krek, rojen 18. oktobra 1925 v Starem dvoru, kmečki delavec, v partizane
je vstopil 4. februarja 1944, pogrešan je v zadnjih bojih na Koroškem.

Edvard Longo, rojen 2. avgusta 1913 v Leskovcu na Dolenjskem, mehanik, živel
je v Virmašah, v partizane je vstopil 28. maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943
in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.

Marija Longo (rojena Proj) - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah
bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla
je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke.

Ferdinand Majnik, rojen 12. maja 1905 v Lescah, učitelj, živel je v Virmašah
v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je aprila 1944 pri Godoviču.

Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v
partizane je vstopil 8. junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11.
novembra 1944 nad Gostečami.

Janez Miklavc, rojen 24. julija 1919 v Ljubljani, mehanik, živel je na Suhi
v partizane je vstopil 3. maja 1943, padel je 19. marca 1944 pri Cerknem.

Dušan Pirc, rojen 10. junija 1926 v Ljubljani, dijak, živel je na Trati
aretiran je bil 28. maja 1942, ustreljen 28. julija 1942 v Bistrici pri
Podbrezjah.

Anton Svoljšak, rojen 7. julija 1923 na Suhi, elektrikarski pomočnik, v
partizane je vstopil leta 1943, ujet 17. decembra 1943, ustreljen kot talec 31.
decembra 1943 v Medvodah.

Ludvik Starman, rojen leta 1922 na Suhi, tovarniški delavec, v partizane je
vstopil marca 1943, padel je leta 1945 pri Žužemberku.

Miroslav Štalc, rojen 29. februarja 1912 na Rakovniku, padel je 16. decembra
1943 v Retečah.

Marjan Trojar, rojen 14. novembra 1914 v Starem dvoru, mehanik, v partizane
je vstopil spomladi 1943, ranjen je umrl  17. oktobra 1943 v partizanski
bolnišnici pod Ratitovcem.

Janez Vidmar, 10. oktobra 1910 v Zavrhu pri Smledniku, delavec, živel je v
Virmašah, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 5. aprila 1945 na
Otavniku pri Postojni.

Valentin Vrhovnik, rojen 14. februarja 1917 na Šutni, tovarniški delavec, v
partizane je vstopil avgusta 1943, ujet decembra 1943, ustreljen je bil kot
talec 24. januarja 1944 v Šenčurju.

Gregor Zakotnik, rojen 9. marca 1925 v Starem dvoru, trgovski pomočnik, v
partizane je vstopil 10.  septembra 1943, ujet 14. decembra 1943, ustreljen je
bil kot talec 24. januarja v Šenčurju.

Valentin Završnik, rojen 14. februarja 1922 v Virmašah, mizarski pomočnik, v
partizane je vstopil 12.  februarja 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem.

Podatki o padlih z območja  Reteč, Godešiča in okoliških vasi:

Franc  Avguštin, rojen 22. novembra 1923 v Retečah, kmečki delavec, v
partizane je vstopil novembra 1943, padel  je 15. decembra 1943 na Pokljuki.

Franc Bertoncelj, rojen 9. januarja 1895 na Godešiču, krojač, aretiran je bil
31. avgusta 1942 v Bizoviku pri Ljubljani, umrl je na Rabu 26. novembra 1942.

Metod Černetič, rojen 22. decembra 1912 v Kostanjevici na Krki, brivec na
Godešiču, v partizane vstopil maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen
kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju.

Jože Debenc - Lubnikar,  rojen 26. februarja 1909 pri Sv. Barbari, lesni
delavec,  v partizane je vstopil marca 1944, padel je 11. novembra 1944 v
puškarski delavnici nad Gostečami.

Janez Drnovšek, rojen 18. avgusta 1900 v Retečah, kmet, ustreljen je bil 9.
januarja 1945 na domu.

Vinko Drnovšek - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, v partizane
je vstopil julija 1943 v Škofjeloško četo, padel je kot kurir pri Jarčku nad
Hrastniško grapo 6. maja 1944.

Ivan Franko, rojen 26. aprila 1921 v Ljubljani, delavec, v partizane je
vstopil decembra 1941, kasneje politični delavec  v škofjeloškem okraju, padel
je 7.  junija  1943 v gozdu Za voglom na Godešiču.

Janez Franko, rojen 25. maja 1887 na Jesenicah, mizar na Godešiču, aretiran
je bil junija 1941, umrl je 23. marca 1942 v Buchenwaldu.

Janez Hafner, rojen 14. decembra 1901 na Godešiču, delavec, v partizane je
vstopil julija 1944, pogrešan od 4. januarja 1945.

Franc Habjan, rojen 21. oktobra 1919, mlinarski pomočnik, v partizane vstopil
februarja 1943, padel je 15. avgusta 1943 pri Brezovici pri Borovnici.

Ludvik Habjan, rojen 13. avgusta 1893 na Godešiču, pilarski mojster, aretiran
je bil 1. marca 1944,  umrl je v Gusnu  28. januarja 1945.

Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v
partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.

Karel Keber, rojen 19. septembra 1919 na Godešiču, delavec, v partizane je
vstopil marca 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in  ustreljen kot talec 26.
junija 1943 v Soteski v Bohinju.

Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v
partizane je vstopil  junija 1943, padel  je 23. januarja  1944 pri Železnikih.

Matevž Krajnik, rojen 15. septembra  1927 na Godešiču, vajenec, v partizane
je vstopil februarja 1944, padel je 19. julija 1944 na Cerkljanskem Vrhu.

Franc Keber, rojen 15. septembra 1904 na Godešiču, čevljarski pomočnik, v
partizane vstopil februarja 1944, padel je 30. marca 1945 pod Križno Goro.

Franc Kermelj, rojen 17. februarja 1906 v Retečah, železniški uslužbenec, v
partizane je vstopil januarja 1944, padel je 24. marca 1945 v okolici Hotavelj.

Avgust Krajnik, rojen 11. avgusta 1922 na Godešiču, gojenec vojaške šole, v
partizane je vstopil  junija 1943, padel  je 23. januarja  1944 pri Železnikih.

Franc  Križnar, rojen 28. septembra 1914 na Godešiču, ključavničarski 
pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 21. septembra  1942 na
Poljški planini pod Stolom.

Matevž Križnar, rojen 25. septembra 1918 na Godešiču, mizarski pomočnik, v
partizane vstopil maja 1943, padel 9. septembra 1943 v Ribnici na Dolenjskem.

Janko Krmelj, rojen 20. novembra 1912 v Retečah, železostrugar, v partizane
je vstopil decembra 1941, padel je 9. avgusta 1944 na Krvavcu.

Katarina Krmelj, rojena 30. aprila 1908 na Godešiču, gospodinja, ustreljena
je bila 23. julija 1944 na domu v Retečah.

Nikolaj Luskovec, rojen 28. novembra 1915 na Godešiču, ključavničarski 
pomočnik, v partizane je  vstopil februarja 1943, padel je 27. januarja  1944
pri Cerknem.

Stanislav Luskovec, rojen 7. maja 1914 na Godešiču, tovarniški delavec, v
partizane je vstopil februarja 1944, ujet je bil 6. julija 1944, umrl je 28.
aprila  1945 v Mauthausnu.

Peter Porenta, rojen 20. februarja 1904 v Retečah, krojač, v partizane je
vstopil septembra 1943, padel je 30. marca 1945 na Križni Gori.

Stanislav Prelesnik, rojen 16. novembra 1911 v Retečah, tovarniški delavec, v
partizane je vstopil septembra 1943, padel  je 15. oktobra 1943 pri Turjaku.

Franc Volčič, rojen 12. novembra 1903 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški
delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 20. aprila 1944 na
Mežaklji.

Anton Žagar, rojen 2. septembra 1926 v Gorenji vasi-Retečah, tovarniški
delavec, v partizane je vstopil  julija 1943, pogrešan od leta 1945.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana:
Borec, 1986, str. 317-324.

Povezava na spletno stran:
http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268.