Cvibelj, Žužemberk

Obelisk
iz aluminija je težak 4500 kg; 16-metrski spomenik meri v višino z betonskim
podstavkom skupaj okoli 25 metrov. Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso
pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu
vojne prekopali na pokopališča v njihovem domačem kraju. Na ploščah manjka še
914 imen; še dodatnih 123 padlih in umrlih je neznanih – njihova imena niso
navedena ali pa so podatki o posameznikih
pomanjkljivi.
Na
podlagi dosedanjega preverjanja je bilo ugotovljeno, da so pri nekaterih podatki
o imenu in priimku ali kraju bivanja na spomeniku napačni, da so imena in
priimki nekaterih padlih zapisani dvakrat (224 napak je v  rubriki Besedilo že
popravljenih), zapisano število 1144 na spomeniku prav tako ni pravilno.

Skupaj
z
leta
2015 zapisanimi
imeni
padlih borcev iz bivše Sovjetske zveze, ki so se borili v slovenskih
partizanskih enotah, je teh imen 1134.

Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev
OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen
iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS, OE Novo mesto. Seznam
ni zaključen in možne so spremembe, ki jih lahko sporočite na Dolenjski muzej v
Novem mestu.

Avtor arhitekture je arhitekt Marjan Tepina.

Grobnica na vzpetini Cvibelj nad Žužemberkom (imenovani tudi Tumplac) je
največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle z več
grobišč po Suhi krajini. Vklesana so imena partizanov, aktivistov OF, ki so kot
antifašisti izgubili življenje med vojno, internirancev in tudi pripadnikov
mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na
območju Suhe krajine so umirali borci in borke legendarnih partizanskih enot
zlasti pripadniki 7. korpusa, pa tudi borci proti fašizmu in nacizmu iz drugih
republik Jugoslavije, držav Sovjetske zveze, iz Italije, Avstrije, Češke, Litve
in še katere države. Na spomeniku je 243 imen s širšega območja Žužemberka (69
padlih borcev od skupno 231 borcev iz tega območja, 143 ubitih civilnih žrtev
31 umrlih od skupno 261 interniranih). Spomenik je postavil Republiški odbor
ZZBNOB Slovenije 22. 6. 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda v okviru
celotne republike ter tudi praznika občine Žužemberk.

Spomenik je bil prvič obnovljen leta 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na
novo postavili 9 granitnih blokov (oblikovanje arh. Jovo Grobovšek) in tretjič
leta 2004, ko so med drugim obnovili napise in uredili okolico. Spomenik ima
status spomenika tujih armad, v postopku pa je pridobitev statusa spomenika
državnega pomena. Seznam padlih partizanov, aktivistov in sodelavcev OF v Suhi
krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej Novo mesto, seznam imen iz leta 1988
ki so danes zapisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.

Škufca, J., Kocijan, L., Bregar, M.: Spomenik narodnoosvobodilne vojne
pri Žužemberku. Novo mesto, Zveza društev združenj borcev za vrednote NOB
območni odbor, 2007.

Grgič S.
Zločini
okupatorjevih sodelavcev. Knjižnica NOV in POS (2002).

Cvibelj.
Zloženka, 2023.

Cvibelj (v angleščini)
2024.

QR-NOB.

EŠD 8741

Seznam imen na
spomeniku

Seznam
nevklesanih imen žrtev

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str.
178-179.
Geslo: herojgrob1234

Med
pokopanimi na Cviblju je tudi narodni heroj Dušan Jereb.