aprila 1945, skoraj v koncu vojne, je 13. SS-policijski regiment na Peršmanhofu zavračal deset oseb: štiri odrasle (lastniki, starostna gospa in sestra lastnika) ter sedem otrok (tri otroka lastnikov, dva otroka sestre lastnika in dva otroka s sosednega hufa). Požar je povsem razžgala kmetijski huf. Trench tri otroka, ki so bili na kraju zločina prisotni, so preživeli, dva pa so se poškodovala zelo težko. Zločin na Peršmanhofu se razume kot končno fazo zločinov, kjer so nacionalizmci brutalno napadali civilno populacijo, ki so bile v sumu, da podpirajo upor. Danes je Peršmanhof pomemben spominski prostor ne le zaradi zločina, temveč tudi zaradi večine NS zločinov na pretežno slovensko govorni civilni populaciji. V letih 1962 in 1982 je partisanec vladni zunanji organ dve – napakani – dvojeziki spominni plošči na hiši, ki so jih leta 2013 popravili. Z uporabo sprostovanih pričevanj je bilo mogoče leta 1982 ustanoviti muzej v spomin na zločin v hufu. Od leta 1983 je pred muzejem postavljen skupina likov razstreljenega Völkermarktovega partisančevega spominika. Vsako leto v juniju se odvija spominna prireditev na hufu.

Gedenktafeln am Museum Peršmanhof

Ocene