Gedenktafel za spomin na zavojno zavojno kamp Hallein

Med 1943 in 1945 je na sodajšem terenu podjetja Deisl-Beton v Hallein obstajalo pomočno zavoh v KL Dachau, kjer so do 90 zatočnikov pod vplivom SS-žandarmerije uporabljali kot prisilni delavci in delno tudi zavračali. Iz tega zavoha je leta 1945 s svojo prijateljico Mali Ziegenleder v pogumni akciji osvobodila halleinska Agnes Primocic sedemnajst zatočnikov. Leta 1947 so si pridobili zasebni lastniki sodajšega podjetja Manfred Deisl tereno, pri čemer so stare študne študnje zavoha še do 1960-ih let stali na terenu podjetja. Leta 2001 je zavoh Hallein v politični diskurs prišel, ko je FPÖ-gradni svetnik Gerhard Cilea v okviru priznane Agnes Primocic zavračal obstoj zavoha. Leta junija 2011 je halleinska mestna vlada zavrnila predlog SPÖ za izgradnjo spominske plošče; ÖVP in FPÖ so se zgodili za, medtem ko so za izgradnjo stali zeleni in SPÖ. Vladec Christian Stöckl (ÖVP) je pozneje povedal, da ni bilo mogoče dogovoriti se o mestu in obliki spominske plošče. 18. januarja 2012 je podjetje Deisl-Beton končno razkril spominsko ploščo na prejšnjem mestu zavoha, približno tri kilometre zunaj Halleina v kamenolomu. Manfred Deisl, lastnik podjetja Deisl-Beton, je prizadel zemljo in material za spominsko ploščo in poudaril, da mora plošča tudi spomniti na pogumno dejanje Agnes Primocic. Pri razkrivanju je bil tudi mestni vladec Christian Stöckl (ÖVP) prisoten.