Ivan Županec

Sistory pokaže enake podatke.

»Skupina je ostala v Udinem borštu tudi naslednji dan, 17. aprila. V tej skupini pa sta bila tudi oba ranjenca: Stane Žagar ml., ki ni mogel več hoditi in so ga morali nositi, ter komandir vóda Janez Perko. V tej skupini so bili poleg komandirja Alojza Hrovata, Staneta Žagarja ml. in Janeza Perka še Jaka Rabič Ivan Županec, Stane Šmid, Stanko Mlakar, Tonček Zupan, Ivan Stroj, Stane Pavlin Vladimir Peraić, Tone Poznik, Danilo Rejec ter brata Lado in Slavko Smuk. […] Iz gozda ji je uspelo oditi šele naslednjo noč, ko je hajka začela slabeti. Prva jutranja svetloba 22. aprila je obkoljene partizane dobila budne. […] Zdaj, ko je vsak up na rešitev ugasnil, so se partizani odločili, da se bodo pokončali sami. […] Še enkrat so jih Nemci pozvali na predajo, a tem pozivom so odgovorili še močnejše prepevanje in izzivalni klici. Partizani so v zadnjih minutah uničevali orožje in opremo ter postrelili naboje. Le zadnje so zadržali; z njimi se jih je postrelilo šest. Ob mrtvem Pozniku in Smuku so obležali Stane Žagar Jaka Rabič, Ivan Županec, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj.« (Ivan Jan Kokrški odred I, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami/, Ljubljana: Knjižnica NOV in POS 26/4, 1980, str. 182, 193, 194)