Grobnica narodnih herojev, Niš

Spomenik padlim borcem-grobnica je brez spominskega obeležja bil zgrajen leta 1945 ob prvi obletnici osvoboditve Niša 14. oktobra. K poslednjemu počitku so bili položeni posmrtni ostanki 12 borcev. Ob  deseti obletnici vstaje v Srbiji 7. julija 1951,  je bila zgrajena dokončna podoba grobnice in tedaj so dodali posmrtne ostanke narodnega heroja Konrada Žilnika in prvoborca Miodraga Taušanovića.Upoštevajoč na tem mestu pokopane borce predstavlja grobnica dokument borbe za svobodo in junaštvo tega kraja. Tukaj je vladal vedno revolucionarni duh in ljudje so se vedno odzvali pozivu k svobodi. Prav tako ima spomenik širši pomen, saj so med pokopanimi tudi borci iz drugih republik. Poleg narodnih herojev je pokopanih 8 prvoborcev in 4 pripadniki SKOJa.Obeležje sestavlja osnovna betonska plošča omejena z 8 stebri, medsebojno povezanih z verigo. V sredini platoja je betonska petokraka zvezda in nad njo poševno postavljena bela marmorna plošča ( 85 x 60 cm) z napisom.

Konrad Žilnik je z očetom Viktorjem, ki je bil mizar, iz Kaple pri Žalcu, v iskanju dela leta 1937 prispel v Niš, kjer se je zaposlil v vojaški krojaški delavnici. Kot sedemnajstletnik se je izučil za krojača in se nato zaposlil v usnjarni ter nato odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi je tedanja država že razpadla. Postal je pomemben član KP in sodeloval v organiziranju odpora. Sodeloval je pri ustanovitvi topliškega in ozrenskega partizanskega odreda (1942 namestnik komandanta, nato 1943 komandant) ga vodil v številnih akcijah ( napad na orožniško postajo v vasi Ražanj, v bojih s četniki v Popšici, pri Pirkovcu, v Belem Potoku in na Crem vrhu ter številnih sabotažnih akcijah kot onesposobitev premogovnika v Sokobanji in poizkus atentata na okrajnega načelnika v Knjaževcu). Od ustanovitve timoškega bataljona ( oktober 1943) ni bil več poveljnik, ampak organizator  novih partizanskih enot ter političnega dela na terenu. V začetku leta 1944 je s tovariši odšel na območje Pirota zaradi mobilizacije novih borcev in pomoći pri delu NOO. Po opravljenem delu so ga skupaj s tovariši 27. februarja pri naselju Pajež obkolili in zajeli četniki. Odpeljali so ga v naselje Kozje pri Beli crkvi, kjer so ga nekaj dni mučili in na koncu obglavili.

Vir: Intervju z Želimirjem Žilnikom, Jutranji list, 21. december 2009

Slovenska biografski leksikon, Metka Gombač

foto: si.wikipedia

herojgrob123