Gravina, Carbonara, ustanovitev Tretje prekomorske brigade, Italija

Po odhodu 1. in 2. prekomorske brigade iz Gravine je tam ostal le partijski politični aktiv, ki je imel nalogo, da zbira nove borce za prekomorske brigade. V vsa velika mesta v južni Italiji so bili razposlani delegati, ki so tam stalno delovali. Komanda taborišča (komandant je bil dr. France Hočevar, predvojni komunist in prvoborec) pa je svojo delegacijo poslala tudi v severno Afriko, na Sicilijo in na Sardinijo, da seznani primorske Slovence in istrske Hrvate z razmerami v domovini. Kakor se je zavezniška fronta pomikala proti severu Italije, tako so se tudi naši delegati pomikali tik za frontno črto, dajali Jugoslovanom prve informacije in jih usmerjali v partizanski tabor Gravina. Novo moštvo, ki je zadnje dni novembra in prve dni decembra 1943 prihajalo v Gravino kar je bil uspeh dejavnosti naših delegacij na Siciliji in zlasti v Kalabriji je bilo razvrščeno po četah in bataljonih v novo brigado, ki je pozneje dobila ime 3. prekomorska. Že konec decembra 1943 se je 1100 borcev vsak dan urilo vojaških veščin ter sodelovalo v kulturnem in političnem življenju taborišča. Po trimesečnem urjenju in številnih manevrih je brigada v začetku marca 1944 odplula na Vis. Ob odhodu iz Italije je štela 1880 mož. V njej je bilo 1120 Slovencev, 450 Hrvatov (povečini Istranov in nekaj Dalmatincev), 150 Italijanov predvsem iz južne Italije in Istre, 125 Črnogorcev, 15 Srbov in 20 borcev drugih narodnosti. Na Visu so vanjo vstopili novi borci, ki so prišli iz Italije. Oblikovala je še prištabne enote (četo za zvezo, minometalsko, intendantsko inženirsko četo itd.) in tako skupaj štela 2245 borcev. V začetku junija 1944 so na Vis prispeli tovariš Tito ter člani CK KPJ in Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Tedaj je bil otok že utrjen. Vsaka brigada 26. divizije je dobila svoj sektor za obrambo pred morebitnim napadom Nemcev. Pred splošno jesensko ofenzivo so se posamezne enote brigade udeležile nekaj dni trajajočih samostojnih akcij. Septembra je brigada sodelovala pri osvobajanju Korčule in polotoka Pelješac. Večje borbe je imela v neposredni bližini Splita, predvsem vzdolž obale od Splita proti Trogirju. Boj za Kaštel Sućurac in nenaden juriš so rešili tovarno cementa pred uničenjem, ki so ga bili pripravili Nemci. Nato je sledila velika bitka pri Kninu, v kateri je imela 3. prekomorska brigada zelo težko nalogo. Boji za Knin so trajali več kot en mesec. Podatek, da je brigada izgubila več kot 400 borcev, priča o ostrini bojev. Po bojih za osvoboditev Hercegovine in Mostarja je brigada sodelovala tudi v bojih za osvoboditev Lapca Bihaća, Gospića in Hrvaškega primorja. Po prihodu na staro jugoslovansko-italijansko mejo je brigada v sklopu tržaške operacije zaradi svoje sestave dobila posebno nalogo štaba 4. armade, da se z enotami 43. divizije prebije v sovražnikovo zaledje in nato prodira proti Trstu. Ta brigada ima tudi posebne zasluge za osvobajanje našega Primorja. Borci brigade so se nekaj dni trdo bojevali okrog Klane, 145 Ilirske Bistrice, Šapjan, Rupe in Lipe. Ob kapitulaciji Nemčije je bila brigada že v Tržiču in ob izlivu Soče. Junija 1945 se brigada umakne v zahodno Istro, kjer deluje vse do marca 1948, ko se njene enote vključijo ob preoblikovanju Jugoslovanske armade v garnizijo JA na Gorenjskem Bohinjska Bela). Od njene ustanovitve do osvoboditve domovine je padlo najmanj 858 njenih bork in borcev.

Za velikanske zasluge v bojih za osvoboditev domovine je predsednik SFRJ in vrhovni komandant NOVJ maršal Tito odlikoval 3. prekomorsko udarno brigado z redom narodne osvoboditve, z redom zaslug za narod z zlato zvezdo ter z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. (Več o tem v knjigi Tretja prekomorska brigada avtorjev Radula Butorovića in Alberta Kluna.)

Vir: Prekomorci, M. Ivančič, Koper, 2023Foto 3:3/1- znaci.net, 3/2 Prekomorci M.Ivančič, A. Klun, 3/3 Prekomorci, M. Ivančič, e-knjiga, 2014

Geslo: prekomorci123, nedokončano123