avArc

avArc - a landscape of memory and temporalities

PoH-Code: poh.27879

Gračnica, grob Ilije Badovinca

—

Gračnica, grob Ilije Badovinca

partizanstvo.si / Arhiv Geopedia · CC-BY 4.0 (privzeta licenca) · Preneseno iz Geopedije.

Spomenik je zgrajen iz kamna, vezanega z betonom, in oblikovan podobno kot znano partizansko pokrivalo ''triglavka''.

Ilija Badovinac

Rodil se je 1. avgusta 1917 v Rosalnicah v Beli krajini in osnovno šolo končal v Metliki. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v Beogradu in bil nagrajen s činom desetnika. Ko se je vrnil domov, je vstopil v politiko in se pridružil taboru komunistov. Član KPS je postal spomladi leta 1942. Istega leta namreč 20. maja, se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Najprej je bil v sestavi 2. belokranjske čete, iz katere se je konec junija 1942 oblikoval Belokranjski odred. S tem odredom je sodeloval v mnogih bojih na Dolenjskem vzpenjal pa se je tudi v odredu; julija 1942 je postal namestnik političnega komisarja odreda, ob njegovi reorganizaciji pa komandant prvega bataljona Zahodno-dolenjskega odreda. Konec decembra 1942 je v Cankarjevi brigadi postal komandant 3. bataljona in se z njim izkazal v bojih januarja in februarja 1943 ko je njegov bataljon skupaj s hrvaškimi partizani v Žumberku uničil več italijanskim postojank. Sodeloval je tudi v bojih pri Žužemberku med 25. in 28. julijem 1943. Konec septembra 1943 so ga imenovali za namestnika komandanta 12. slovenske narodnoosvobodilne brigade, katero sta sestavljali glavnini Šlandrove in Gubčeve brigade. S slednjo se je Badovinac med drugim bojeval med nemško ofenzivo v jeseni 1943 in med obleganjem Novega mesta novembra istega leta. V tem mesecu je prišla na vrsto njegova zadnja premestitev – v 14. divizijo, kjer je bil najprej operativni oficir v štabu 2. bataljona Tomšičeve brigade in potem januarja 1944 komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade. Ta bataljon je služil kot predhodnica 14. diviziji (predhodnica je vojaška enota, ki varuje čelo večje vojaške enote na pohodu). Med boji 14. divizije z Nemci na Štajerskem je 12. februarja 1944 varoval divizijo pri prečkanju mostu čez potok Gračnica ob cesti Gračnica - Vodiško in v spopadu z nemško predhodnico padel. Njegovo truplo so našli Nemci in ga na mestu njegovega spomenika pokopali.

Ilija Badovinac je bil za narodnega heroja razglašen 20. decembra 1951.

Na nasprotni strani ceste so tri vrste stopnic (sedežev) z napisi Šercerjeva Bračičeva, Tomšičeva.

Viri:

Andreja Rakovec, Badovinac, Ilija (1917–1944). V: Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016610/#novi-slovenski-biografski-leksikon

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 193.

EŠD 26352

Viri slik:

Vir fotografije Badovinčev grob leta 1966, ko še ni bilo spomenika Živi zid je iz knjige Pavla Baloha: Po poteh revolucije; Spomini na predvojno revolucionarno delo v Trbovljah in narodnoosvobodilni boj 1941-1945, str. 251.

Geslo: herojgrob1234

Geslo: herojsmrt123

Kanonično besedilo

Viri

  • Partizanstvo.si — Partizanski spomeniki (#774) (cd3a34bf-0c0b-4641-9ce0-4213a62b8092) — Partizanstvo.si — Partizanski spomeniki (#774)

Lega in zemljevid

Položaj na zemljevidu na voljo (Točka) · prostorska natančnost: 4 — Natančno

Besedilni opis lege

Spomenik stoji ob cesti Gračnica – Vodiško, torej tam, kjer je Ilija Badovinac padel in je pokopan.

Pregled zemljevida
Karte: © OpenStreetMap-Mitwirkende, OpenTopoMap (CC-BY-SA), SRTM

Koordinate (WGS84)46.10680° N, 15.23703° E

Sodelujte