Goriče - centralni spomenik padlim borcem in talcem

OPIS SPOMENIKA: Kvader v obliki spirale (višina 460 cm, premer 87 cm) prikazuje spremembo družbenega reda po zmagi revolucije. Spomenik je posvečen padlim borcem in talcem iz krajev, ki so pripadali bivši občini Goriče (Babni vrt, Čadovlje, Golnik, Goriče, Letence, Kamnjek, Zavode, Pangeršica, Povlje Srednja vas, Tenetiše, Trstenik, Zalog, Svarje in Žablje). V prednjo ploskev so vklesana imena padlih borcev, v zadnjo ploskev pa imena ustreljenih talcev – domačinov.

Načrte za spomenik in okolje je napravil arhitekt Edvard Ravnikar. Spomenik ki ga je postavil krajevni odbor ZB NOV Goriče,  je 28. junija 1953 odkril  je takratni predsednik MLO Kranj in nekdanji komisar Gorenjskega odreda Vinko Hafner.

OPIS DOGODKA:  V krajih, ki so pripadali nekdanji občini Goriče, so se v letih pred vojno preživljali ljudje v glavnem s kmetijstvom, z živinorejo sadjarstvom, delno tudi z gozdarstvom. Prebivalci so zato živeli v pretežni meri pod vplivom vladajočih meščanskih strank. Položaj pa tudi miselnost sta se začela spreminjati šele z razvojem industrije v Kranju in bližnjem Tržiču. Pa tudi gradnja novih poslopij golniškega zdravilišča je nudila mnogim domačinom delo. Tako se prvič v občini Goriče pojavi nov sloj – delavci. Prihajali pa so na golniška gradbišča tudi delavci od drugod, posebno s Primorskega. Ti so že šli skozi pekel fašističnega zatiranja in si zato našlidelo v naših krajih. Kot narodno zavedni in napredno usmerjeni ljudje so prinesli tega duha tudi na področje Gorič. Ista napredna miselnost pa je pričela prihajati v te kraje tudi po delavcih, ki so bili zaposleni v Kranju in Tržiču.

In tako je našel veliki čas narodnoosvobodilnega boja domačine Gorič in okolice pripravljene. Krvni davek je bil v teh podgorskih krajih zaato izjemno visok: v bojih je padlo 26 domačinov, 23 pa jih je bilo ustreljenih kot talcev ali je umrlo v taboriščih.

Med najbolj aktivnimi v boju za preusmeritev vaške miselnosti v Goričah je treba omeniti Oskarja Peršoljo, ki je prišel v Jugoslavijo iz Goriških Brd (Kojsko) že leta 1936. v partizane je odšel spomladi leta 1942. udeležil se je znane borbe v Udin borštu 14.septembra 1942. Takrat so ga Nemci ujeli. Poslali so ga v taborišče Mauthausen in že 21.aprila 1943 je podlegel mučenju.

Od domačinov je bil najpomembnejši aktivist Stanko Konc – Kos. Po poklicu je bil krojaški pomočnik in bil že v letih pred pred okupacijo zelo agilen v drlavskem prosvetnem društvu Svoboda (pozneje Vzajemnost) v Kranju. V partizane je odšel v začetku leta 1942 in takoj prevzel različne politične in vojaške funkcije. V borbi z gestapovci in domačimi izdajalci je bil dne 14.februarja 1944 tik nad Zalogom ustreljen.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 84-85; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik

EŠD 29198, memorialna dediščina