Borba 2. Štajerskega bataljona z Nemci

Tristrana piramida, zidana iz kamnitih lomljencev, s kovinsko napisno ploščo
na stranici in zvezdo na vrhu, je posvečena enemu prvih spopadov slovenskih
partizanov z redno nemško vojsko Wermacht v Evropi decembra 1941. Odkrit 1952
obnovljen 1981

OGNJENI KRST II.ŠTAJERSKEGA BATALJONA.

Ko so se borci I.Štajerskega bataljona po napadu na Šoštanj, frontalni bitki
na Čreti in 150 km dolgem Brežiškem pohodu vrnili nazaj v Griže, se je bataljon
7. novembra razšel.

Po razdelitvi Štajerskega partizanskega bataljona na skupine za prezimovanje
na Štajerskem ni bilo udarne sile, ki bi lahko izvajala bojne načrte. Politično
in vojaško vodstvo v Ljubljani se je odločilo zbrati štajerske partizane, ki so
se zadrževali v italijanskem okupacijskem predelu, jih čvrsto organizirati, da
bi lahko še z drugimi odšli na pomoč oslabljenemu štajerskemu partizanstvu. S
tem namenom so ukazali dotedanjemu komandantu Štajerskega bataljona Francu
Rozmanu-Stanetu ter bivšima komandirjema Celjske in Brežiške čete Petru
Stantetu-Skali in Dušanu Kvedru-Tomažu, naj iz dolenjskih partizanskih čet
sestavijo bataljon ter z njim takoj preidejo na Štajersko. Vir: Lojze Požun
Trbovlje v NOB, str. 354.

V decembru istega leta je Franc Rozman-Stane na Dolenjskem osnoval II.
Štajerski bataljon, ki je imel nalogo, da krene na Štajersko. Savo so nameravali
prečiti pri Litiji, kar pa jim zaradi izdaje ni uspelo. Po nekajdnevnih bojih na
Tisju in okolici, se je bataljon vrnil nazaj proti Znojilam.

EŠD 20271