Črčejev križ, Blato

Na Blatu stoji sredi polja, ob potki, stebrasto znamenje z visoko, malce
usločeno piramidasto streho, pokrito s skodlami. Leta 1952 ga je postavil Mirko
Kumer, p. d. Črčej.

Vsi motivi v nišah so povezani s krutimi dogodki druge svetovne vojne. Nad
nišami so napisane letnice, ki so povezane z upodobitvami v njih.

Prvotno ga je poslikal F. Jerina, Jožef Stefan pa je poslikavo l. 1997 obnovil.

Znamenje je postavil Mirko Kumer, p. d. Črčej, v zahvalo, da je bila njegovi
družini prizanesena usoda izseljevanja in v zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega
ujetništva.

Na ukaz rajhovskega komisarja Heinricha Himmlerja so 14. aprila 1942 z nenadno
akcijo pregnali okoli 1000 koroških Slovencev z njihovih domov in jih
deportirali v taborišča v Nemčijo.

Iz rokopisa Mirka Kumerja-Črčeja: Križi na vasi Blato, 1980 (Arhiv mestne
občine Pliberk):

Načrt za križ je narisal inž. Günther Glavar po sliki križa v Dolah ob Vrbskem
jezeru, ki jo je posredoval deželni spomeniški urad v Celovcu. Križ je sezidal
France Nachbar p. d. Jopov oče v Čirkovčah, ostrešje pa je naredil tesar Šefer
iz Ponikve in ga pokril s skodlami. Križ ima obliko pokritega keliha s štirimi
vdolbinami. V njih so slike, freske, ki predstavljajo na vzhodu »Boga očeta in
sveti križ božji« – rek, ki so ga uporabljali ob grmenju na polju in pa tudi na
bojišču ob sovraženem napadu..

Na konico križa je poveznjen pločevinast lijak, na katerega je pritrjen
aluminijast križ, ki ga je brezplačno naredil kleparski mojster Schipek iz
Pliberka.

Biseri
..