Idrija, Spominska plošča Nikolaju Pirnatu

Pirnat Niko, kipar, slikar in grafik, partizan in taboriščnik

Rojen 10. dec. 1903 v Idriji, u. 9. jan. 1948 v Lj. Študiral je na gimnaziji v Kranju in na realki v Idriji (matura). Štiri in pol leta je študiral na umetn. akademiji v Zagrebu, kjer je 1925 končal tudi specialno kiparsko šolo pri I. Meštroviću; izpopolnjeval se je eno leto v Parizu. Do druge vojne je živel in deloval kot risar v uredništvu »Jutra« v Lj. Med okupacijo je bil l. 1942 interniran v Gonarsu v Italiji. Po zlomu Italije l. 1943 je odšel k partizanom in vodil oddelek za likovno propagando pri Glavnem štabu. Popularen je bil pod imenom kapetan Kopjejkin in Miklavž Breugnon. Dosegel je čin kapetana; odlikovan z Redom bratstva in edinstva in z Redom za zasluge za narod. Po osvoboditvi Beograda je bil politični ilustrator pri »Borbi«; l. 1946 pa je bil imenovan za profesorja risanja na umetn. akad. v Lj. Umetniško se je udejstvoval kot kipar predvsem kot portretist, kot slikar, risar in grafik, pa tudi kot feljtonist ter prigodniški, polemični, satirični in politični pesnik. Pirnatovo likovno umetniško delo. Kiparsko: portreti: A. Aškerc, Danilo, I. Cankar, J. Jurčič, M. Gorki, V. Radauš, N. Omerza itd. Spomeniki: Sv. Janez Krst. na trnovskem mostu v Lj., Kralj Matjaž na Peci; Idrijski rudar. Oljne slike: Lastni portret, Portret žene in dr. Cerkvene stenske slike skupno z Mežanom v žup. cerkvi v Tržiču. Risbe v Jutru, Našem rodu, Mladem Jutru, Borbi in dr. ilustrativne, politične karikaturne in satirične. Več lastnih karikatur. Glavno ilustratorsko delo: »Don Kihot«, Župančičev »Ciciban«, Finžgarjev »Gospod Hudournik«, Torkarjev »Blazni Kronos« (1940 konfisciran); ciklus risb »Dekla Ančka«. Kot risar s peresom in tušem ter kot grafik v linorezu se je uveljavil v osvobodilni borbi kot kronist doživljajev, posebno pa l. 1944 z mapama »Naša borba« in »Domovi, ječe gozdovi«. N. P. je za H. Smrekarjem naš najpomembnejši satirik in karikaturist čigar delo ima za razburkane razmere med obema vojnama in med osvobodilno borbo dokumentaričen pomen. Razstavljal je v Parizu, večkrat v Lj., Zgb., Bgd. in dr. – Upodobitve: Tovariš IV., št. 3, str. 59 (foto); istotam risana Lastna podoba z zrcalom; Slov. Poročevalec 1948, št. 13 (oljni avtoportrt.); Lj. pravica 1948 št. 21 risana Lastna podoba in cela vrsta drugih lastnih upodobitev in avtokarikatur. – Prim.: Uvod h katal. Razstava moderne slov. oblikujoče umetnosti v Ptuju 9.–25. marca 1941; Nekrolog SPor 1948, št. 11; Fr. Mihelič, N. P. – umetnik in borec SPor 1948, št. 13 (s sl.); M. Bor, Nikolajeva vrnitev istot. (pesem); I. Torkar, Prijatelju N. P. v spomin (pesem); K. B., N. P. – naši mladini, SPor 1948, št. 12; Fr. Uršič, Kipar in grafik N. P., Lj. pravica 1948, št. 21 (s sliko); M. Bor, Izgubljene Nikolajeve ilustracije, istotam Tovariš IV., št. 3, str. 59 (s sl.). Stl.

Francè Stelè Wikipedija

EŠD 24290