Koncentracijsko taborišče Lama dei Pelegni, Chieti, Italija

Koncentracijska taborišča v
fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj
katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih
strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in
redko mešana.

Kraji proste internacije so
občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s
svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem
koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta
omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor
kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd.

Izhajajoč iz teh
premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije
koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče").
Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske
lege.
V poročilu
inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila
1940 beremo :

 

"Najnevarnejše skupine
internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in
Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od
najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge."

Vir: campofascisti.it

 

Geslo: nedokončano123, taborišča123