Casoli, fašistično koncentracijsko taborišče Casoli (CH), Italija

Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana.

Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd.

Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :

"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge."

Fašistično taborišče Casoli je imelo dve različni obdobji internacije zaradi dveh različnih kategorij internirancev. Imamo prvo "judovsko" obdobje taborišča, ki sega od 9. julija 1940, datuma vstopa prve skupine 51 tujih Judov iz tržaškega zapora, do 3. maja 1942, datuma vstopa skupine političnih internirancev, antifašistov, "nekdanjih Jugoslovanov" premeščenih iz koncentracijskega taborišča Corropoli (pokrajina Teramo). Vse Jude iz taborišča Casoli so premestili v taborišče Campagna v provinci Salerno. Ta druga faza je trajala do 2. februarja 1944, datuma, ki je zabeležen v dokumentu, ki še vedno potrjuje prisotnost 18 slovanskih internirancev, kar priča o dejstvu, da je taborišče še naprej delovalo kljub premirju 8. septembra 1943. Med letoma 1940 in 1944 je skozi taborišče Casoli šlo skupno 218 internirancev: 108 tujih Judov, večinoma Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in Madžarov, ter 110 "nekdanjih Jugoslovanov", večinoma Hrvatov in Slovencev "Julijanov, ki govorijo slovensko in/ali hrvaško".

Vir: campofascisti.it