Ivan Čurič, Žižki

15. oktobra 1944 je na Madžarskem kapituliral regent Horthy, oblast so prevzeli madžarski fašistični skrajneži na čelu s Ferencom Szalasijem. V Prekmurju je nastopilo obdobje zadnjih krutih represalij, množičnih aretacij internacij ter streljanj in uničevanje neposlušnih Prekmurcev.6. decembra 1944 so madžarski fašisti razglasili splošno mobilizacijo moških do 50. leta starosti, da bi s tem obvladali situacijo. Mnogi Prekmurci so se poskrili, saj ni bilo povezav s partizanskimi enotami na Pohorju. Pri iskanju tako skritih domačinov so madžarskim orožnikom pomagali tudi fašisti-nyilaši-domačini. Mnogo so jih odkrili, polovili in odpeljali pred sodišča ali v vojsko, več pa jih zaradi zastraševanja postrelili na mestih, kjer so jih našli ali pa na pokopališčih.

Ivan Čurič, mehanik, rojen 17. junija 1917, v Žižkih, se je že leta 1944 dogovarjal z Ignacom Pergarjem iz Turnišča, da bi skupaj odšla čez Muro v Partizane. Do tega pa ni prišlo. Poleti 1944 so ga mobilizirali v madžarsko vojsko. Ob dopustu se je skril , orožniki so ga našli in zaprli v soboški grad odkoder je pobegnil. Skrival se je doma v bunkerju. Ko sta 4. februarja z bratom Matijo šla po cesti v Lendavo, so jima sledili štirje orožniki in ga zajeli.Iz vasi Kapca, kjer je bil zajet, so ga odvedli v Hotizo k notarju, nato v Črensovce in končno vklenjenega pripeljali v domači kraj. Isti dan so ga ob 16. uri ustrelili pred gasilskim domom.

Na gasilskem domu je danes spominska plošča Ivanu Čuriču, ki je bil ustreljen 4. februarja 1945. Ploščo na gasilskem domu je 10. oktobra 1957 odkril občinski odbor ZZB NOV Beltinci .