Bolnica Daleč Hrib, Kočevski Rog

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Začetek organizirane zdravstvene oskrbe ranjencev in bolnikov v Kočevskem
rogu sega v julij 1942. Takrat je dr. Pavel Lunaček – Igor v Auerspergovi lovski
koči na Daleč hribu uredil prvo partizansko bolnico, oziroma sanitetno postajo
št. 1.

Opremil jo je z železnimi posteljami, žimnicami in posteljnino iz Topliškega
kopališkega doma in sanitetnim materialom, ki ga je dobil iz Ljubljane. Prve
ranjence je sprejela v drugi polovici junija 1942. Bolnica je bila določena za
hujše ranjence. Sčasoma so jo začeli poimenovati Centralna.

Upravitelj je bil dr. Pavel Lunaček - Igor, asistentka pa dr. Božena Ravnikar
– Nataša. V bolnici sta bili še dve bolničarki in tri ženske v kuhinji. Za
gospodarske zadeve je skrbel Jože Ivančič, politkomisar pa je bil dr. Andrej
Župančič – Mike.

Med Roško ofenzivo je italijanska vojska bolnico Daleč hrib 16. avgusta 1942
odkrila in požgala. Naslednji dan so odkrili in požgali tudi skrito barako.  Še
prej so na Podstenicah požgali Auerspergovo vilo, kjer je delovala partizanska
ambulanta. Vsi ranjenci in osebje so se pred tem umaknili v skrito vrtačo in
brez žrtev preživeli ofenzivo, čeprav so italijanski vojaki skrbno preiskali
okolico gozdarske koče.

Kakih 600 m stran od bolnišnice v Auerspergovi lovski koči na Daleč hribu  so
v Zeleni gorici zgradili še skrito barako (KOORDINATE N45°42'38,08" N
15°02'7,87" E), ki je imela skupna ležišča za kakih 32 ljudi. Danes so še vidni
sledovi vkopa in koščki stekla  in železa
Barako so zgradili v neposredni bližini studenca, ki nikoli ne presahne. Tako
so bili ranjenci in osebje preskrbljeni s kvalitetno pitno vodo.

Po vojni je Gozdno gospodarstvo Novo mesto na pogorišču zgradilo gozdarsko
kočo.

O Roški ofenzivi in požigu bolnice na Daleč hribu piše tudi takratni partizan

•  književnik Edvard Kocbek, čigar žena je bila med bolniki na Daleč hribu, v
  svojem delu TOVARIŠIJA.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
str. 169.

EŠD 9397

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123