Ustreljenim v sodnih zaporih, Maribor

V sodnih zaporih  je bilo v času okupacije ustreljenih največ talcev v Sloveniji. Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1959, nastalo je po načrtih arhitekta Jaroslava Černigoja.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 219.

EŠD 1576

.

Sodni zapori v Mariboru so bili v letih 1941 - 1945 največji in najhujši okupatorjevi zapori v okupirani Štajerski. V njih je bilo zaprtih več tisoč pripadnikov in simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja. Po objavljenih razglasih o streljanju je bilo na dvorišču sodnih zaporov od 24.8.1941 do 10.3.1943 ustreljenih 662 talcev. Po 10.3.1943 talcev niso več streljali na dvorišču sodnih zaporov, temveč so zapornike vozili na streljanje v druge kraje. Talce ustreljene v Mariboru, so s kamioni prepeljali v Gradec, kjer so jih zažgali v krematoriju in pokopali na graškem pokopališču. Oktobra 1945 so iz Gradca v Maribor prepeljali 254 žar. Večino so jih prevzeli svojci in jih pokopali v družinskih grobovih, nekaj pa jih je bilo vzidanih v spomenik. Dvorišče sodnih zaporov je z zahodne strani ograjeno z visokim zidom, ki je v celoti preoblikovan v spomenik (arhitekt J. Černigoj). Odkrili so ga leta 1959. Sredi zidu je velika granitna plošča z imeni talcev, levo in desno od plošče pa je po 7 niš, ki so zamrežene s kovinskimi mrežami različnih oblik. V vsaki niši so 4 žare s posmrtnimi ostanki ustreljenih. Spomenik je od ceste ločen s poglobljenim prostorom, obdanim s kamnitim zidom, v katerem so klopi. V ta prostor vodijo 3 široka kamnita stopnišča.

vir: Geopedia.world, sloj Grobišča.