Spomenik sredi Poljan

Spomenik v spominskem parku sredi Poljan je posvečen padlim borcem NOV in
žrtvam okupatorjevega nasilja iz osrednjega dela Poljanske doline v letih
1941–1945. Zasnovala sta ga arhitekta Tone Bitenc in Tone Mlakar. Spomenik
skupaj s fresko Iveta Šubica in Jovanovičevo leseno plastiko upodablja
decembrsko vstajo  in vstop v dolino Ločivnice. Spomenik so odkrili 29. novembra
1960. Besedilo na spomeniku je zasnoval književnik in borec Ivan Jan - Srečko.

Ob spomeniku je v opornem zidu vzidana spominska plošča posvečena uničenju
nemške postojanke 21.10.1944. Plošča je bila postavljena leta 1988.

Poljane so v zgodovini zaslovele po kulturnih ustvarjalcih in po odločnosti v
narodnoosvobodilnem gibanju. Kmalu po okupaciji so se mnogi vključili v
odporniške skupine in pričeli z diverzantskimi akcijami, v uporniško dolino so
prišli prvi partizani tudi iz drugih gorenjskih krajev in začeli splošno ljudsko
vstajo. Preprečili so izseljevanje iz doline in razbili žandarmerijsko postajo.
V Cankarjev bataljon je samo iz Poljan in Javorij vstopilo 261 mož in fantov in
jih 129 nadaljevalo boj v Dražgošah.

Drugo junaško dejanje so Poljane doživele 22. oktobra 1944, ko je Prešernova
brigada uničila nemško postojanko.

Na spomeniku je zapisano 165 imen padlih borcev in žrtev okupatorjevega
nasilja iz osrednjega dela Poljanske doline.

Podatki o padlih in žrtvah:

Janez Arnolj, rojen 16. maja 1905 v Lomu, kmečki delavec, v partizane vstopil
12. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, dražgoški borec, padel je 11.
marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete.

Jože Benedik, rojen 11. novembra 1899, kmečki delavec, aretiran je bil
oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Dragi.

Janez Bernik, rojen 4. maja 1894 v Spodnji Luši, kmečki delavec v Krivem
Brdu, domobranci so ga ustrelili 29. oktobra 1944 v Spodnji Luši.

Franc Bizjak, rojen 12. septembra 1903 v Lomu, čevljarski pomočnik, v
Cankarjev bataljon je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je bojev pod Pasjo
ravnijo in v Dražgošah, januarja 1942 se je vrnil domov, bil je aretiran in
ustreljen kot talec v Dragi 31. marca 1942.

Jožef Bizjak, rojen 18. januarja 1910 v Srednji vasi, kmečki delavec
sodelavec NOG, aretirali so ga 24. julija 1942 in ustrelili 26. julija 1942 kot
talca v Retnjah pri Križah.

Anton Bogataj, rojen 31. maja 1919 na Gorenjem Brdu, kmečki delavec
udeleženec Poljanske vstaje, vrnil se je domov in bil aretiran ter poslan v
taborišče Reichenau pri Innsbrucku. Ponovno je vstopil v partizane maja 1943
padel je 3. oktobra 1943 v Javorjah.

Ivana Bogataj, rojena 2. maja 1914 na Gabrški Gori, kmetica. Na zahtevo
Nemcev je morala 14. julija 1942 odpeljati v Poljane nemškega policista, ki je
padel v boju z 2. grupo odredov v bližini njenega doma, nato so jo odvedli v
taborišče Auschwitz, kjer je med mučenjem umrla 15. oktobra 1942.

Janez Bogataj, rojen 27. januarja 1916 na Gorenjem Brdu, zidar, Rusi so ga
zajeli kot nemškega vojaka, vstopil je v jugoslovansko brigado v Sovjetski
zvezi, zaradi bolezni je leta 1943 umrl v Kolivaleku v Besarabiji.

Anton Bohinc, rojen 12. januarja 1935 v Podvrhu, 24. marca 1945 so ga Nemci
in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Blaž Bohinc, rojen 2. februarja 1906 v Podvrhu, mlinar in kmet, 24. marca
1945 so ga Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Frančiška Bohinc, rojena 6. aprila 1903 v Bukovem Vrhu, gospodinja v Podvrhu
24. marca 1945 so jo Nemci in domobranci ustrelili, zgorela je v domači hiši v
Podvrhu.

Janez Bohinc, rojen 20. avgusta 1931  v Podvrhu, učenec, 24. marca 1945 so ga
Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Marija Bohinc, rojena 10. septembra 1936 v Podvrhu, 24. marca 1945 so jo
Nemci in domobranci ustrelili, zgorela je v domači hiši v Podvrhu.

Martin Bohinc, rojen 9. novembra 1933 v Podvrhu, učenec, 24. marca 1945 so ga
Nemci in domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Pavel Bohinc, rojen 29. junija 1929 v Podvrhu, 24. marca 1945 so ga Nemci in
domobranci ustrelili, zgorel je v domači hiši v Podvrhu.

Alojzij Čadež, rojen 19. maja 1927 v Hotovlji, kmečki delavec, v partizane je
vstopil 31. julija 1944, padel je 11. septembra 1944 na Mrzlem Vrhu.

Anton Čadež, rojen 12. januarja 1914 v Delnicah, kmečki delavec, v partizane
je vstopil 13. marca 1944, načelnik gospodarske komisije. 24. oktobra 1944 so ga
Nemci in domobranci pri Gostečah ranjenega zverinsko mučili in ustrelili.

Marija Čadež, rojena 27. julija 1926 v Logu, kmečka delavka, od leta 1942
skojevka, padla je 30. oktobra 1943 na Mlaki, ko je prevažala hrano partizanom.

Stanislav Čadež, rojen 21. oktobra 1909 v Poljanah, klepar, član KPS
domobranci so ga septembra 1944 aretirali in umorili v svoji postojanki v
Šentjoštu pri Horjulu 14. septembra 1944.

Tomaž Čadež - Karo, rojen 11. decembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, član
KPS, v partizane je vstopil 10. maja 1943, ujet je bil kot kurir na Gabrški Gori
januarja 1944 in ustreljen kot talec 24. januarja 1944 v Šenčurju.

Metod Čelik, rojen 15. septembra 1899 v Poljanah, žagar, na poti v Cankarjev
bataljon so ga 24. decembra 1941 zajeli Nemci v Bukovem Vrhu in ustrelili kot
talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Jožef Debeljak, rojen 7. marca 1914 v Smoldnu, kmečki delavec, aretiran je
bil maja 1942 zaradi sodelovanja z NOG, ustreljen kot talec 16. julija 1942 v
Kovorju.

Melhior (ne Miha) Debeljak, rojen 6. januarja 1924 v Dolenji Žetini, puškar
v partizane je vstopil februarja 1944, ranjen in zajet je bil na Žirovskem vrhu
umrl je 31. januarja 1945 v taborišču Melck.

Ciril Demšar - Lukec, rojen 20. marca 1928 v Lomu nad Volčo, dijak, v
partizane je vstopil 29. junija 1944, padel na Fužinah v noči na 2. februar 1945
kot borec Vojkove brigade.

Danijel (Donat) Demšar, rojen 15. februarja 1923 v Hotovlji, gradbeni
delavec, udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942
pri Muhu v Vinharjih.

Franc Demšar, rojen 12. oktobra 1899 v Jazbinah, v partizane vstopil 23.
februarja 1945, padel je na Hotavljah 12. aprila 1945.

Ana Dolenc, rojena 4. julija 1880 v Bukovem Vrhu, gospodinja, Nemci in
domobranci so jo ob vdoru v Delnice 25. marca 1945 pretepli in zažgali skupaj z
domačijo.

Franc Dolenc, rojen 27. aprila 1922 v Delnicah, kmečki delavec, Nemci in
domobranci so ga ob vdoru v Delnice 25. marca 1945 ustrelili v domači hiši.

Damijan (Dominik) Dolenc, rojen 9. septembra 1929 v Delnicah, kmečki delavec
ustreljen je bil v Poljanah 25. marca 1945.

Jože Dolenc, rojen 13. avgusta 1910 v Zakobiljku, kmečki delavec, padel je
27. decembra 1941 na pobočju Govca v Valterskem Vrhu.

Tomaž Dolenc - Klančar, rojen 1897 v Sopotnici, živel v Delnicah, kmet in
mlinar, aktivist od poletja 1941, v partizane vstopil oktobra 1944, padel je 7.
aprila 1945 pri Delnicah kot ilegalni zaščitnik pri okrajnem načelstvu NZ Selca

• Poljane.

Vinko Dolenc, rojen 18. julija 1913 v Gorenji Ravni, kmet in čevljar, po
decembrski vstaji se je vrnil domov, februarja 1942 so ga aretirali in odpeljali
v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, ponovno je vstopil v partizane julija
1944, padel je 21. januarja 1945 pri Grgarju.

Alojzij Dolenec, rojen 10. aprila 1929 v Lovskem Brdu, kmečki delavec, v
partizane je vstopil januarja 1944, padel je 21. marca 1945 v Logu.

Janez Dolenec, rojen 1. januarja 1936 v Poljanah, ustreljen je bil ob napadu
na Poljane 25. decembra 1941.

Marija Dolenec - Ruža, rojena 5. septembra 1924 v Delnicah, kmečka delavka
delovala je v ZSM in SKOJ-u skupaj z Marijo Naglič, ob vdoru v Delnice 25. marca
1945 so jo aretirali Nemci in domobranci ter ustrelili v Vovšah.

Matevž Dolenec, rojen 16. septembra 1900 na Volči, mesarski pomočnik
udeleženec  decembrske vstaje, vrnil se je domov, februarja 1942 so ga Nemci
aretirali in odgnali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, jeseni 1944 je postal
član Okrajne gospodarske komisije Poljane, leta 1945 je bil mesar pri Gorenjskem
vojnem področju, padel je v domobranski zasedi nad šolo v Javorjah v noči s 23.
na 24. marec  1945.

Pavel Dolenec, rojen 9. aprila 1926 na Gabrški Gori, kmečki delavec, v
partizane je vstopil oktobra 1943, padel je 18. novembra 1943 v Davči.

Alojz Dolinar, rojen 13. junija 1908 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec
poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v
Vinharjah.

Franc Dolinar - Radivoj, rojen 30. januarja 1925 v Javorjah, kmečki delavec
udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, februarja 1942 so ga Nemci
aretirali in odpeljali v taborišče Kraut, ponovno vstopil v partizane januarja
1943, umrl je 3. maja 1944 v bolnišnici Gorenjskega odreda.

Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941
padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Anton Drmota, rojen 6. januarja 1911 na Visokem v Poljanski dolini, krojaški
pomočnik v Žabji vasi, udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, 28.
decembra 1941 so ga Nemci aretirali in 3. januarja 1942 ustrelili kot talca v
Dragi.

Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane je vstopil 18.
oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih in ustreljen 9. februarja
1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji Loki.

Janez Fojkar, rojen 21. aprila 1917 na Gabrški Gori, kmečki delavec
sodelavec NOG, junija 1942 so ga Nemci aretirali, ustreljen kot talec 16. julija
1942 v Kovorju.

Ivan Frlic, rojen 5. maja 1913 v Vinharjah, kmečki delavec, v partizane je
vstopil spomladi 1943, padel je kot kurir 30. junija 1944 v Škofjeloškem
hribovju.

Franc Galičič, rojen 24. februarja 1927 na Volči, kmečki delavec, jeseni 1943
je vstopil v Prešernovo brigado, padel je januarja 1944 pri Idriji.

Frančišek Galičič - Florjan, rojen 10. oktobra 1914 v Hotovlji, član KPS
borec Cankarjevega bataljona od 22. decembra 1941, do oktobra 1942 borec
Poljanske čete, nato politični delavec v rajonu Selca, Nemci so ga novembra 1942
zajeli na Krivem Brdu, umrl je 15. januarja 1943 v taborišču Gussen.

Julijana Galičič, rojena 18. junija 1941 v Zakobiljku, z materjo je bila
izseljena v Nϋrnberg na Bavarsko, februarja 1943 je zaradi podhranjenosti umrla.

Franc Gantar, rojen 28. julija 1899 v Malenskem Vrhu, delavec, v partizane je
vstopil januarja 1944, padel je 24. januarja 1944 ob napadu na orožniško
postojanko v Železnikih.

Ciril Golja, rojen 30. januarja 1921 v Trebenčah nad Cerknim, kovaški
pomočnik v Hotovlji, v Cankarjev bataljon je vstopil 22. decembra 1941, padel je
na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Frančišek Grošelj, rojen 2. oktobra 1912 v Javorjah, trgovec in gostilničar
udeleženec poljanske vstaje, vrnil se je domov, 29. decembra 1941 so ga Nemci
aretirali in ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Frančiška Iglič, rojena 26. marca 1924 v Kremeniku, maja 1944 je bil ujeta
kot partizanka in bila do konca vojne v begunjskih zaporih, 28. avgusta 1945 je
umrla doma za posledicami zaporov.

Matevž Iglič, rojen 17. septembra 1890 v Kremeniku, pekovski pomočnik, Nemci
so ga ustrelili 18. julija 1942 v Vinharjah kot sodelavca NOG.

Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na
Primorskem.

Frančišek Jelovčan, rojen 3. februarja 1920 v Malenskem Vrhu, mizarski
pomočnik, udeleženec poljanske vstaje, po dražgoški bitki je bil poslan domov na
zdravljenje, februarja 1942 so ga Nemci aretirali  in odvedli v taborišče
Reichenau pri Innsbrucku in nato v Kraut. Leta 1943 je vstopil v Prešernovo
brigado, padel je 23. novembra 1944 na Češnjici pri Železnikih.

Janez Jelovčan, rojen 2. novembra 1922 v Podvrhu, trgovski pomočnik
mobiliziran je bil v nemško vojsko, ujet v Besarabiji, vstopil v prvo
jugoslovansko brigado in prišel v Jugoslavijo, padel je pri Šidu v Sremu 21.
januarja 1945.

Jernej Jelovčan, rojen 28. avgusta 1925 v Jelovici pod Blegošem, kolarski
vajenec, mobiliziran je bil v nemško vojsko, spomladi 1944 vstopil v partizane
padel je 24. marca 1945 v Davči.

Alojzij Justin, rojen 23. maja 1926 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 26. oktobra 1943, padel je na Pečani na Ratitovcu junija
1944 kot borec Prešernove brigade.

Anton Justin, rojen 15. januarja 1905 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 31. julija 1944, pogrešan od oktobra 1944 na Primorskem.

Jakob Justin, rojen 18. julija 1917 v Podobenu, kmečki delavec, decembra 1941
je vstopil v Cankarjev bataljon, udeleženec borbe v Bukovem Vrhu, doma so ga
aretirali in poslali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, vrnil se je jeseni
1942, v partizane je ponovno vstopil maja 1943, padel je 17. junija 1944 kot
kurir na Gabrški Gori.

Janez Justin, rojen 12. aprila 1925 v Bukovem Vrhu, kovaški pomočnik, v
partizane je vstopil 26. oktobra 1943, padel je 24. aprila 1945 pri Trnovem na
Primorskem.

Janez Justin, rojen leta 1883 v Gorenji Ravni, kmet, avgusta 1942 so ga Nemci
ustrelili med policijsko uro na poti iz Gorenje Ravni proti Malenskemu Vrhu.

Magdalena Kalan, rojena 25. maja 1910 v Dolenčicah, kmečka delavka v
Delnicah, ustreljena je bila na poti k sosedu leta 1944.

Neža Kalan, rojena 20. januarja 1871 na Dolgih Njivah, kmetica –
preužitkarica pri Muhu v Vinharjah, po spopadu nemških orožnikov z Robnikovo
skupino 22. januarja 1942 so vso družino odpeljali v taborišče Straubingen. Neža
je tam umrla 31. januarja 1944.

Jožef Kisovec, rojen 8. januarja 1913 v Hotovlji, kovaški pomočnik, v
Cankarjev bataljon je vstopil 23. decembra 1941, po dražgoški bitki je bil ujet
v Kremeniku in ustreljen 21. januarja 1942 pod Perkom v Kremeniku.

Jakob Klemenčič, rojen 23. aprila 1909 v Malenskem Vrhu, bajtar, po poljanski
vstaji se je vrnil domov, Nemci so ga aretirali in odpeljali v taborišče
Reichenau pri Innsbrucku, oktobra 1944 je ponovno vstopil v partizane, padel je
23. marca 1945 v Martinj Vrhu.

Jože Kokalj - Boris, rojen 9. marca 1913 na Volči, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 1. novembra 1943, ujet je bil 8. aprila 1945 in ustreljen
pri Škofji Loki.

Marjan Kokalj, rojen 29. julija 1919 v Poljanah, mesarski pomočnik, v
partizane je vstopil leta 1942, padel je 7. avgusta 1944 pri Lokvah v Trnovskem
gozdu.

Albin Kokelj, rojen 3. aprila 1910 v Dolenčicah, kmet, udeleženec poljanske
vstaje, na poti domov so ga 28. decembra 1941 zajeli Nemci in ga kasneje
ustrelili.

Jernej Kokelj, rojen 3. avgusta 1922 v Dolenčicah, kmečki delavec, borec
Cankarjevega bataljona v poljanski vstaji in dražgoški bitki, padel je na
Mošenjski planini  13. januarja 1942.

Anton Kos - Avgust, rojen 9. januarja 1917 v Podobenu, kmečki delavec, po
poljanski vstaji se je vrnil domov, Nemci so ga februarja 1942 aretirali in
odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, nato v Kraut; junija 1943 je
ponovno vstopil v partizane, padel je 6. aprila 1945 na Gabrški Gori kot kurir
postaje G-5.

Franc Kos, rojen 1. decembra 1859 na Gabrški Gori, kmet v Gorenji Žetini, ko
so 10. novembra 1943 zažgali njegovo domačijo, se je v dimu zadušil.

Franc Kos, rojen 20. novembra 1885 na Gabrški Gori, gozdni delavec iz Gorenje
Žetine, Nemci so ga 10. novembra 1943 ustrelili pred domačo gorečo hišo.

Janez Kos, rojen 7. avgusta 1925 v Podvrhu, kmečki delavec, 1. oktobra 1944
je vstopil v Vojkovo brigado, padel je 30. marca 1945 pri Trnovem.

Maks Kos - Krištof, rojen 25. septembra 1921 v Podobenu, čevljarski pomočnik
udeleženec  poljanske vstaje in dražgoške bitke, maja 1943 je ustanovil kurirsko
postajo G-5, padel je 9. julija 1943 v Podobenu.

Mihael Kos, rojen 25. septembra 1919 v Podobenu, kmečki delavec, udeleženec
poljanske vstaje, vrnil se je domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in
odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku. Leta 1943 je bil mobiliziran v
nemško vojsko in poslan v Francijo ter bil ujet. V Jugoslavijo je prišel s 4.
prekomorsko brigado in padel pri Novem mestu 20. aprila 1945.

Jožef Košir, rojen 25. avgusta 1895 v Javorjah, oglar, 17. julija 1942 so ga
Nemci poklicali  na sestanek v Poljane, na poti so ga zajeli nemški policisti in
ga na begu ustrelili.

Franc Košir, rojen 6. aprila 1905 v Bukovem Vrhu, kmet, udeleženec poljanske
vstaje, vrnil se je domov, Nemci so ga 26. decembra 1941 aretirali in 3.
januarja 1942 ustrelili v Dragi kot talca.

Janez Košir, rojen 23. oktobra 1903 v Bukovem Vrhu, kmet, udeleženec
poljanske vstaje, vrnil se je domov, Nemci so ga 26. decembra 1941 aretirali in
3. januarja 1942 ustrelili v Dragi kot talca.

Leopold Košir, rojen 16. novembra 1926 na Gorenjem Brdu, kmečki delavec, v
partizane je vstopil leta 1942, padel je marca 1942 v Črnem Vrhu nad Idrijo.

Pavel Košir, rojen 23. januarja 1907 v Bukovem Vrhu, mizar, udeleženec
poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v
Vinharjah.

Pavel Krek, rojen 25. januarja 1927 v Dolenčicah, mlinarski vajenec, v
partizane je vstopil leta 1943, padel je marca 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Jože Križnar, rojen marca 1914 v Delnicah, kmečki delavec, udeleženec
poljanske vstaje, ob napadu na Poljane 25. decembra 1941 je bil ranjen, odšel je
domov na zdravljenje, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in odpeljali v
taborišče Reichenau pri Innsbrucku; septembra 1944 se je vključil v politično
delo v Poljanski dolini, padel je v noči na 24. marec 1945 nad šolo v Javorjah v
domobranski zasedi.

Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra
1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Milan Krmelj, rojen 8. septembra 1941 v Bačnah, po očetovi smrti v dražgoški
bitki so Nemci preselili družino v taborišče Wincheim, kjer je Milan umrl 13.
januarja 1943.

Milica Krmelj, dvojčica Milana Krmelja je umrla v taborišču Wincheim 11.
januarja 1943.

Alojzij Kržišnik, rojen 11. junija 1898 v Podobenu, kmet, član prvega
terenskega odbora OF Podobeno, umrl je zaradi psihičnih posledic vojne 23.
septembra 1945 doma.

Frančišek Kržišnik, rojen 3. oktobra 1903 v Podobenu, kmet, zaradi
sodelovanja z NOG so ga Nemci leta 1944 aretirali in odpeljali v Begunje, umrl
je 22. februarja 1945 v Mauthausnu.

Janez Kržišnik, rojen 30. oktobra 1906 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, v
partizane je vstopil septembra 1943, padel je 19. oktobra 1943 v Škofjeloškem
hribovju.

Franc Luznar, rojen 1. decembra 1896 na Kovskem Vrhu, kmet iz Delnic, kot
sodelavec NOG je bil novembra 1942  aretiran in odpeljan v begunjske zapore, v
Dachau in nato v Flossenburg, ob izpraznitvi taborišča zaradi izčrpanosti ni
mogel slediti umikajočim, zato so ga 23. aprila 1945 ustrelili.

Leopold Mesec - Slavc, rojen 25. januarja 1924 v Rovtah v Selški dolini
kmečki delavec,  v partizane je vstopil 6. junija 1943, padel je februarja 1945
na Volči.

Ljudmila Mezeg (ne Mezek) - Klara, rojena 17. marca 1922 v Srednji  vasi
kmečka delavka, v letu 1942 je bila kurirka tehnike Poljanskega bataljona
ilegalka od avgusta 1943, sekretarka SPŽZ rajona Poljane in članica rajonskega
odbora OF Poljane, padla 13. oktobra 1943 v Brebovnici.

Rozalija Mezeg (ne Mezek), rojena 16. marca 1923 v Srednji vasi, kmečka
delavka, v ilegalo je vstopila novembra 1943, postala je sekretarka ZSM rajona
Poljane, padla je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v
Cerknem.

Franc Mrak, rojen 1. oktobra 1920 v Gabrški Gori, kmečki delavec, kot
sodelavca NOG so ga Nemci aretirali in odpeljali v Begunje, ustreljen je bil kot
talec 26. julija 1942 v Bistrici pri Podbrezjah.

Jože Mrak, rojen leta 1922 Na Logu, dijak, v partizanih od marca 1943, ujet
novembra 1944 v Radovljici kot sekretar OK KPS Kranj, 9. decembra 1944 odveden v
Begunje; ni znano kdaj so ga ustrelili.

Jurij Mrak - Miroljub, rojen 26. aprila 1916 v Delnicah, kmet, v partizane je
vstopil avgusta 1943, decembra 1943 je postal član gospodarske komisije za
Poljane, padel je 23. marca 1945 v Zaklančarjevi grapi pod Javorji kot član
gospodarske komisije pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko.

Mirko Mrak, rojen 6. marca 1928 v Delnicah, kmečki delavec, član SKOJ, marca
1945 je vstopil v Gregorčičevo brigado, padel je aprila 1945 na Lokvah pri
Čepovanu.

Albin Naglič - Jastreb, rojen 27. decembra 1920 v Delnicah, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 25. februarja 1943, ujeli so ga 8. aprila 1945 pri Delnicah
in istega dne ustrelili pred Škofjo Loko.

Bernard Naglič - Miloš, rojen 1. avgusta 1918 v Delnicah, kmečki delavec
član KPS, v partizane je vstopil 25. februarja  1943, padel je 8. aprila 1945 v
Delnicah.

Marija Naglič - Nuša, rojena 8. junija 1926 v Delnicah, kmečka delavka, leta
1943 postala članica Zveze slovenske mladine in SKOJ, od septembra 1944 je bila
partizanska učiteljica v vaški šoli v Delnicah, ob vdoru v Delnice 25. marca
1945 so jo aretirali Nemci in domobranci ter ustrelili v Vovšah pri Podobenu.

Anton Nardoni, rojen 17. junija 1931 v Podobenu, učenec, za partizane je
prenašal pošto, pri tem delu se je 2. januarja 1945 na poti iz Podobena v
Javorje smrtno ponesrečil z ročno granato.

Jože Novak, rojen 13. marca 1915 v Ljubljani, živel na Dolenjem Brdu, kmečki
delavec, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje
in dražgoške bitke, padel 22. januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

Pavel Novak, rojen 27. junija 1924 na Dolenjem Brdu, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 23. maja 1943, član KPS, ranjen je bil na Otlici nad
Vipavo, 7. aprila 1945 je umrl v bolnišnici Pavla.

Albin Oblak, rojen 13. avgusta 1916 v Kremeniku, kmečki delavec, udeleženec
poljanske vstaje in dražgoške bitke, 24. januarja 1942 je odšel domov na obisk
kjer so ga Nemci zajeli in ustrelili, zažgali domačijo ter ga vrgli v gorečo
hišo.

Franc Oblak, rojen  23. novembra 1912 v Bukovem Vrhu, kovaški pomočnik
udeležil se je poljanske vstaje, dražgoške bitke, ranjen na Mošenjski planini
13. januarja 1942, pri Perku v Kremeniku so ga Nemci zajeli in zaprli v
begunjske zapore. 6. januarja 1945 so ga aretirali domobranci iz Črnega Vrha nad
Polhovim Gradcem in ga ustrelili.

Pavel Oblak - Jur, rojen 19. januarja 1894 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec
vojni invalid iz 1. svetovne vojne, predvojni član KPS, oktobra in decembra 1941
so ga Nemci aretirali, nato se je umaknil v Polhov Gradec, kjer so ga aretirali
Italijani in odpeljali v taborišče Gonars. Jeseni 1943 je v Poljanski dolini
znova sodeloval z NOG, 24. marca 1945 so ga domobranci aretirali in ustrelili v
Podvrhu nad Javorjami.

Franc Oman, rojen 6. oktobra 1921 v Hotovlji, kmečki delavec, v Cankarjev
bataljon je vstopil decembra  1941, udeležil se je decembrske vstaje in
dražgoške bitke, od pomladi 1942 borec Poljanske čete.

Peter Oman - Žarko, rojen 3. julija 1903 v Javorjah, kmečki delavec, v
partizane je vstopil februarja 1944, 23. marca 1945 so ga ustrelili Nemci in
domobranci v Zaklančarjevi grapi pod Javorjami, bil je član gospodarske komisije
okraja Poljane.

Stanislav Oman, rojen 17. oktobra 1924 v Hotovlji, čevljarski vajenec
udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel je na Mošenjski planini
13. januarja 1942.

Bogomil Osredkar, rojen 13. aprila 1921 v Bodovljah, mehanik, živel je v
Dolenji Žetini, v partizane je vstopil julija 1943, padel je pri Čepovanu 9.
marca 1945.

Jernej Osredkar, rojen 24. avgusta 1899 v Črnem Vrhu, kmet z Gabrške Gore, v
partizane je vstopil oktobra 1943 v Prešernovo brigado, padel je v Hotovlji 25.
oktobra 1943.

Janez Pelipenko, rojen 20. septembra 1922 v Jelovici (ne Žetini), gozdni
delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942. Padel je 3. avgusta 1942 na
Blegošu.

Jože  Pelipenko, rojen 10. marca  1926 v Jelovici (ne Žetini), gozdni
delavec, v partizane vstopil 1. avgusta 1942. Padel je 3. Avgusta 1942 na
Blegošu.

Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po
poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v
taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v
partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.

Anton Peternel - Matevž, rojen 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec, v
partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944
kot član gospodarske komisije.

Franc Peternel - Miha, rojen 23. septembra 1909 v Delnicah, kmet, pobudnik
ustanovitve prvega odbora OF v Poljanski dolini za Delnice septembra 1941
sekretar partijske celice, ustanovljene aprila 1943 v Delnicah in sekretar OK
KPS Poljane, v partizane je vstopil oktobra 1943, zajeli so ga 18. novembra
1944, potem ko si je moral sam izkopati grob, so ga nečloveško pobili.

Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, Nemci so ga 26.
decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot
talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Janez Peternel (ne Peternelj), rojen 27. decembra 1913 v Delnicah, kmečki
delavec, športnik – kolesar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 30.
novembra 1943 pod gradom Boštanj v Zagradcu pri Grosupljem.

Jože Peternel - Mitja, rojen 15. novembra 1916 v Delnicah, kmečki delavec, v
partizane vstopil decembra 1941, udeleženec poljanske vstaje, pomladi 1942 je
bil v Poljanski četi, v preboju z Blegoša 3. avgusta 1942 je bil hudo ranjen in
si je z ročno bombo sam vzel življenje.

Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je
partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami
psihične izčrpanosti.

Miroslav Peternel, rojen 18. julija 1922 v Javorjah, tovarniški delavec, v
partizane je vstopil novembra 1943, ujet je bil 3. februarja 1944 v Stražišču
pri Kranju in ustreljen 9. februarja 1944 kot talec za Kamnitnikom v Škofji
Loki.

Miroslav Peternel (ne Slavko), rojen 7. oktobra 1923 v Vinharjah, kmečki
delavec, udeleženec poljanske vstaje, Nemci so ga doma aretirali 28. decembra
1941 in ustrelili  kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.

Pavel Peternel, rojen 22. januarja 1903 v Vinharjah, kmečki delavec, Nemci so
ga zaradi sodelovanja z NOG 30. decembra 1941 odpeljali v Begunje, ustreljen je
bil 3. januarja 1942 v Dragi.

Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik
udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske
čete. 28. junija 1941 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega
funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Ciril Petrič, rojen 10. julija 1921 v Žabji vasi, kmečki delavec, udeleženec
poljanske vstaje in dražgoške bitke, padel je 22. januarja 1942 pri Muhu v
Vinharjah.

 Franc Petrič - Lute, rojen leta 1920 v Žabji vasi, železničar, v partizane
je vstopil jeseni 1942, kot obveščevalca Škofjeloškega odreda so ga Nemci  4.
maja 1945 ustrelili v grapi Karlovščica pod Malenskim Vrhom.

Janez Pintar, rojen 16. maja 1899 v Dolenčicah, kmečki delavec, v partizane
je vstopil februarja 1945, padel je na Srednjem Brdu 25. marca 1945 kot borec
delavskega bataljona Gorenjskega vojnega področja.

Rudi Pintar, rojen 16. aprila 1914 na Muravah, podoficir nekdanje
jugoslovanske vojske, zaradi sodelovanja z NOG so ga Nemci aretirali in
ustrelili 19. aprila 1942 v Mauthausnu.

Anton Platiša, rojen 22. maja 1875 v Bukovem Vrhu, zidar iz Hotovlje
decembra 1941 so ga Nemci preganjali zaradi sinov, ki so bili v poljanski
vstaji, 29. decembra 1941 je zaradi psihičnih posledic umrl.

Jožef Platiša - Gašper, rojen 19. marca 1911 v Hotovlji, kmečki delavec, v
partizane je vstopil decembra 1941, kot obveščevalca Škofjeloškega odreda so ga
Nemci 4. maja 1945 ustrelili v grapi Karlovščici pod Malenskim Vrhom.

Pavel Platiša - Todorov, rojen 23. januarja 1909 v Hotovlji, čevljarski
pomočnik, član KPS, organizator vstaje v Koprivniku in Sovodnju, udeleženec
poljanske vstaje in dražgoške bitke, huje ranjen je bil v nemški ofenzivi marca
1945 v Martinj Vrhu, umrl je 26. aprila 1945 v bolnišnici Franja.

Martin Pohleven - Klemen, rojen 9. novembra 1904 v Črnem Vrhu, kmečki delavec
v Kremeniku, borec Cankarjevega bataljona, pozneje borec Poljanske čete, julija
1942 je bil določen za vodiča enoti 2. grupe odredov, pri tem je padel  julija
1942 pod Bukovim Vrhom.

Martin Potočnik, rojen 6. novembra 1900 v Bukovem Vrhu, kmet, udeleženec
poljanske vstaje, 26. decembra so ga zajeli Nemci, ko je nesel strelivo v
Cankarjev bataljon, ustreljen 3. januarja 1942 v Dragi.

Štefan Potrebuješ, rojen 4. decembra 1900 v Bačnah, kmečki delavec iz
Vinharij, aretiran je bil julija 1942, Nemci so ga ustrelili kot talca v Kokri
leta 1942.

Gregor Pustavrh, rojen 17. marca 1906 v Črnem Vrhu, kmečki delavec iz
Zakobiljka, v partizane je vstopil 27. februarja 1945, padel je 5. aprila 1945
nad Bukovjem pri Postojni kot borec Prešernove brigade.

Jurij Režen, rojen 24. aprila 1916 v Javorjah, kmečki delavec in voznik, po
poljanski vstaji se je vrnil domov, februarja 1942 so ga Nemci aretirali in
odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1943 je ponovno vstopil
v partizane –  v VOS Poljane. Padel je v Bukovem Vrhu 13. marca 1944.

Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od
22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je
umrl  v Podlonku.

Jože Rihtaršič, rojen 23. marca 1921 v Poljanah, gradbeni delavec, leta 1942
je bil interniran v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, v partizane je vstopil
spomladi 1943. Leta 1944 je bil hudo ranjen, jeseni 1944 je umrl pri Sv. Lenartu
nad Lušo.

Jože Rink, rojen 30. julija 1899 v Dolenji Žetini, lesni trgovec in kmet iz
Murav, 22. marca 1945 je bil ubit na Muravah na begu pred Nemci.

Miroslav Rink, rojen 6. decembra 1927 v Dolenji Žetini, kmečki delavec, v
Prešernovo brigado je vstopil 6. aprila 1944, Nemci so ga zajeli in odpeljali v
taborišče Dachau, kjer je 6. decembra 1944 umrl.

Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi pri Poljanah nad Škofjo
Loko, gradbeni delavec, poleti 1941 vodja sabotažne skupine v Poljanski dolini
ustanovitelj Poljanske čete 6. decembra 1941 pri Muhu v Vinharjah, borec
Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji in dražgoški bitki, padel 22.
januarja 1942 pri Muhu v Vinharjah.

Jožef Rupar, rojen 21. februarja 1920 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec
aretiran je bil februarja 1944 in odpeljan v Dachau, kjer je 8. aprila 1945
umrl.

Gregor Rupnik - Grohče, rojen 13. maja 1925 v Srednji vasi, tesarski vajenec
z očetom udeleženec poljanske vstaje, dražgoške bitke, od spomladi 1942 borec
Poljanske čete, nato kurir v tehniki pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko
padel v zemljanki v Lojgeh pri Srednji vasi 14. januarja 1943.

Rozalija Rupnik, rojena 18. avgusta 1898 v Štangarskih Poljanah pri Litiji
gospodinja iz Srednje vasi, v partizane je vstopila oktobra 1942, zaradi naporov
je zbolela in umrla v bolnišnici na Golniku.

Pavel Rus - Mužik, rojen 4. februarja 1923 v Hotovlji, kmečki delavec, borec
Poljanske čete decembra 1941 nato Cankarjevega bataljona, udeleženec poljanske
vstaje in dražgoške bitke, kurir, padel je 14. julija 1942 v Črnem Vrhu nad
Polhovim Gradcem kot vodič 2. grupe odredov, bil je član SKOJ.

Anton Ržek (ne Režek), rojen 29. marca 1923 v Malenskem Vrhu,  kmečki
delavec, avgusta 1944 je pobegnil iz nemške vojske in vstopil v partizane, padel
je 25. novembra 1944 na Gabrški Gori kot obveščevalec Škofjeloškega odreda.

Janez Ržen, rojen 25. marca 1905 v Lomu nad Volčo, žagar, udeleženec
poljanske vstaje in dražgoške bitke, na Mošenjski planini je ozebel, zdravil se
je v Podreči, kjer so ga Nemci odkrili in odvedli v Begunje. Ustreljen je bil v
Dragi 31. marca 1942 kot talec.

Alojz Stanonik, rojen 30. septembra 1917 na Gabrški Gori, kmečki delavec
vključen je bil v NOG, Nemci so ga junija 1942 aretirali in odpeljali v Begunje.
Ustreljen je bil 28. julija 1942 kot talec v Bistrici pri Podbrezjah.

 Anton Stanonik, rojen 29. maja 1920 na Gabrški Gori, mizarski mojster
vključen je bil v NOG, Nemci so ga junija 1942 aretirali in odpeljali v Begunje.
Ustreljen je bil 28. julija 1942 kot talec v Bistrici pri Podbrezjah.

Franc Stanonik, rojen 27. novembra 1907 v Lovskem Brdu, kmečki delavec
udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, ranjen je bil na Mošenjski
planini in poslan domov na zdravljenje. Nemci so ga julija 1942 aretirali in
odpeljali v Begunje in Dachau, kjer je 16. marca 1945 umrl.

Venceslav Šink, rojen 29. decembra 1924 v Jazbinah, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 28. junija 1944 kot dezerter iz nemške vojske. Padel je 20.
novembra 1944 na Mežaklji kot borec Jeseniško- Bohinjskega odreda.

Dominik Štibelj - Avgust, rojen 27. oktobra 1914 v Javorjah, kmečki delavec
udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, obkoljen od sovražnika si je sam
vzel življenje 11. avgusta 1942 na Dražgoški gori.

Franc Štibelj, rojen 30. novembra 1873 v Javorjah, kmet, vključen je bil v
NOG, nemška policija in domobranci so požgali njegovo domačijo, njega pa
odpeljali v gestapovske zapore v Škofjo Loko, kjer je ostal do 2. aprila 1945.
Ob vračanju domov so za njim odšli loški domobranci in ga v Zmincu zahrbtno
ustrelili.

Franc  Šubic, rojen 29. novembra 1907 v Zakobiljku, gozdni delavec iz
Podobena, po poljanski vstaji se je vrnil domov, Nemci so ga februarja 1942
aretirali in odpeljali v taborišče Reichenau pri Innsbrucku in nato v Kraut.
Oktobra 1943 je ponovno vstopil v partizane, padel je 4. decembra 1944 pri
Cerknem.

Janez Šubic, rojen 16. novembra 1900 v Poljanah, kmečki delavec pri Jakobcu v
Valterskem Vrhu, ustreljen pred Jakobcevo hišo in zažgan v domačiji 30. decembra
1941.

Janez Šubic, rojen 6. februarja 1920 v Hotovlji, kmečki delavec, padel kot
borec Poljanske čete  27. decembra 1941 pri Skoblovi bajti v Valterskem Vrhu.

Janez Šubic, rojen 27. septembra 1921 v Bukovem Vrhu, kmečki delavec, borec
Cankarjevega bataljona od decembra 1941, v letu 1942 je bil kurir, 17. novembra
1942 so ga Nemci zajeli na Sv. Barbari in odvedli v škofjeloške zapore, nato v
Mauthausen in Gussen, kjer je januarja 1943 umrl.

Mirko Šubic, rojen 3. aprila 1921 v Hotovlji, dijak, udeleženec poljanske
vstaje in dražgoške bitke, padel je 13. januarja 1942 na Mošenjski planini.

Bernarda Tavčar - Nada, rojena 12. julija 1922 v Poljanah, v Poljansko četo
vstopila decembra 1942, Albin Mlakar je ob napadu na zemljanko sebi in Bernardi
Tavčar z ročno bombo vzel življenje.

Jožef Tavčar, rojen 24. novembra 1924 v Četeni Ravni, kmečki delavec, kot
ubežnika iz nemške vojske so ga na poti domov prestregli nemški policisti in ga
oktobra 1944 odpeljali v Mauthausen, kjer je 10. aprila 1945 umrl.

Pavel Tavčar, rojen 30. junija 1917 v Dolenji Žetini, kmečki delavec, v
partizane je vstopil 3. maja 1943, padel je 10. julija 1943 pri Vrhniki.

Marija Tušar (ne Krek), rojena 15. julija 1899 v Dolenji Ravni, mlinarica
mlela je žito za partizane, 25. marca 1945 so jo Nemci in domobranci zverinsko
umorili in vrgli v gorečo hišo.

Janez Tušek, rojen 29. oktobra 1904 v Četeni Ravni, mesarski pomočnik
španski borec in član KPS, aretiran in ustreljen je bil kot talec 1. julija 1942
v Mostah pri Žirovnici.

Leopold Urh, rojen 20. marca 1935 v Podvrhu, učenec, Nemci in domobranci so
ga umorili pred domačo hišo 22. marca 1945, ker je bil pokrit s partizansko
kapo.

Franc Vodnik, rojen 18. januarja 1901 v Dolenčicah, kmet iz Podvrha, 14.
julija 1942 so ga Nemci  poklicali na sestanek v Poljane, a so ga pri Volči
prestregli nemški policisti. Na begu so ga ustrelili.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana:
Borec, 1986, str. 220-231.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
str. 117.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

EŠD 28190

Povezava na spletno stran:
http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html

Geslo: prekomorci123