Denkmal s spominom na prisilne delavce Tauernskega hidroelektrarne Kaprun (heidniska cerkev)

Med 1959 in 1960 je bila izvedena heidniska cerkev na Mooserboden, ki jo je zasnoval nemški kipar Josef Magnus. S višino več kot deset metrov spominja spomenik več kot 6300 prisiljenih delavcev in civilnih stranih delavcev ter okoli 4000 vojaških zatočnikov, ki so bili prisiljeni delovati pod nemenskimi pogoji pri gradnji elektrarne Kaprun. Skupaj je med leti 1940 in 1945 izgubilo življenje več kot 120 prisiljenih delavcev. Tavta, ki je bila pritrjena na spomenik v septembru 2003, spominja teh ljudi. Tavta je rezultat dolgoročnih raziskav zgodovinskih strokovnjakov komisije za gradnjo elektrarne Kaprun. Prvi načrti za gradnjo elektrarne v Visokih Tauerjah so bili že v medkrajevni dobi, vendar so se ti nikoli izvedli. Po „Anschluju” marca 1938 so nacisti prijeli te načrte; obstoječe energijske rezerve so bile namenjene krajši in vojaški industriji. Spust z zemeljskega dela – izveden od Hermanna Göringa – je bil že v maju 1938; načrtovana je bila gradnja z dolžino deset let. Vzrokom smrti so se pogosto pojavljali padci z ledu ali kamenje; tudi nesreče zaradi nepopolne opreme in slabega telesnega stanja delavcev niso bili redki. Elektrarna Kaprun je bila zaključena leta 1955 in je danes simbol obnovitve republike po drugi svetovni vojni. Skrivaj in zaboravljena pa ostaja nemenska NS prisilna delovna sila ter izhajajoči smrti in zatiranci.