Gedenktafel za verfolgte geistliche v diocesanskem domu Klagenfurt/Celovec

Klagenfurtsko dijezansko hišo na Lendkanalu so odprli leta 1932 kot novo svečano seminarije. Po „povezavi“ z nacionalizmom je Kärntner Gauvodstvo zahtevalo to hišo. Do osvoboditve iz NS-ustroja je bilo uporabljeno za storitve NS-organizacij, hkrati pa je bilo tudi uporabljeno za vodstvo »Univerzalne visokokonstrukcijske in nizkonstrukcijske podjetje A.G.«, ki je bilo odgovorno za gradnjo Loibltunela, pri čemer so bili uporabljeni zatoženci zavzetnikov. Po osvoboditvi iz NS-ustroja je dijezanska hiša do leta 1955 služila kot glavno štarno britanskih vojsk v Klagenfuru, kar je poudarjal marmor na vhodu. V prvem nadstropju zgradbe je marmor na spomin, namenjen vsem ženskam, moškim, redovnikom in svečanom dijezese Gurk, ki so bili zaradi kristjanske verovanja verovatno zatoženi, zatoženi ali zavračeni. Sprememba je prišla le po odhodu zaveznikov iz Avstrije leta 1955, ko je katoliška cerkev Kärntna dobila dijezansko hišo nazaj za uporabo.