Osrednji spomenik NOB, Maribor

Osrednji spomenik NOB v Mariboru je bil slavnostno odkrit leta 1975. Obeležje kroglaste oblike s pasovi, na katerih se nahajajo podobe pomembnih partizanov, je zasnoval akademski kipar Slavko Tihec. V podnožju kroglaste skulpture so v bronu izdelani faksimili treh dokumentov iz vojnega časa: razglasa o streljanju leta 1941, rokopisa zadnjega pisma na smrt obsojenega talca in nemško-slovenskega obvestila o streljanju obsojenih v letu 1942. Vse podrobnosti o snovanju in nastajanju spomenika, odkritju, restavriranju in drugih vprašanjih so obravnavane v člankih tematske številke Dialogov, ki so navedeni spodaj.  

Kolar Sluga, Breda. "Spomenik NOB v Mariboru." Dialogi, št. 11-12 (2016), str. 29-36.

Kolar Sluga, Breda. "Spomenik NOB v Mariboru in Slavko Tihec." Dialogi, št. 11-12 (2016), str. 37-68.

Mavrič Žižek, Irena. "Znane osebnosti na Spomeniku narodnoosvobodilne borbe v Mariboru 1941-1945." Dialogi, št. 11-12 (2016), str. 69-91.

Kolbič, Gabrijela. "Razglednice iz Zbirke drobnih tiskov Univerzitetne knjižnice Maribor." Dialogi, št. 11-12 (2016), str. 92-99.

Čobal Sedmak, Vlasta, Dean Damjanović. "Spomenik NOB - memorialna dediščina." Dialogi, št. 11-12 (2016), str. 100-105.

Kojak v Mariboru. Središče za javno zgodovino FF UL nov. 2025.

"Mariborčani so Spomenik NOB takoj po odkritju, ki je bilo 27. novembra leta 1975, vzeli za svojega, kajti že to, da se je zgodila njegova postavitev, je trajalo veliko let in sprožalo polemike. Prostor okoli spomenika je bil in je še danes priljubljeno srečevališče, tudi igrišče za najmlajše. Nekdaj je bil še v večji meri prizorišče številnih dogodkov, tudi shodov, in kot simbol upora tudi mesto, kjer je bilo več raznolikih protestov - od na primer delavskih, ko so se začeli stečaji v mestu, do znanih mariborskih vstaj in protestov ob epidemiji covida, seveda so bili in so še tukaj tudi številni zabavni, bolj veseli dogodki. Spomenik, skratka, v polni meri živi z mestom.

Kmalu po postavitvi je dobil nadimek. In še danes velja, ko se želimo dogovoriti za kraj srečanja na Trgu svobode, rečemo, da se dobimo pri Kodžaku. Tako so namreč že hitro po postavitvi z nekoliko podomačenim imenom krstili ta spomenik, ker je spominjal na plešasto glavo detektiva Thea Kojaka, ki ga je v priljubljeni istoimenski televizijski nadaljevanki upodobil Telly Savalas. 

Za lokacijo spomenika je bila v igri tudi Piramida. 

Impozanten spomenik je monumentalno delo akademskega kiparja Slavka Tihca, ki je za njegovo
izdelavo uporabil takrat inovativne postopke. V Društvu Trafika so torej pol stoletja po odprtju, ki se ga je
udeležila nepregledna množica, spomeniku v čast in spomin pripravili razstavo v sodelovanju z Muzejem
narodne osvoboditve Maribor, Umetnostno galerijo Maribor, Zavodom za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Maribor, Domovinskim društvom generala Rudolfa Maistra Maribor in ZZB NOB Maribor.
Na njej boste lahko izvedeli še zanimivosti o njegovi (pred)zgodovini in tudi o novejših časih, povezanih
s spomenikom, denimo o težnjah (politike), da spomenik prestavijo. 

Če so ogromni spomenik postavili v enem letu, pa je trajalo več kot deset let, da je bil izbran umetnik. Že
leta 1961 je namreč spomeniška komisija pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor odobrila Tihčev
osnutek za spomenik, ki ga je kipar načrtoval skupaj z arhitektom Jaroslavom Černigojem, vendar do
realizacije ni prišlo. Nato je leta 1966 Sklad za postavitev spomenika razpisal republiški natečaj. Med 21
umetniki je žirija podelila prvo nagrado Tihcu, a tudi po tem še ni bilo izvedbe. Kako sta bili naposled
izbrani ta različica spomenika in lokacija (v igri je bila tudi Piramida) ter kaj pravzaprav sploh
predstavlja, prav tako izveste na razstavi. Odprtje v četrtek, 27. novembra, ob 17. uri. Sicer pa je hišica
pri parku odprta še ob torkih in četrtkih od 16. do 18. ure ter ob sobotah med 10. do 12. uro." (Branka Bezjak, 25. nov. 2025)