Muzej talcev Begunje

Gestapo je izbral žensko kaznilnico v Begunjah za zbirno taborišče izseljevanju namenjenega naprednega slovenskega izobraženstva, nacionalno zavednih in politično sumljivih ljudi z Gorenjske, nato pa ga spremenil v zloglasne zapore in mučilnico za komuniste, ujete partizane in druge.

Prve aretirance so pripeljali v zapore 3.5.1941. Prve štiri zapornike obsojene na smrt so usmrtili v bližini Begunj,  ob cesti v Slatno. Kasneje pa so obsojence na smrt streljali na polju ob robu gozda v Jančevi drnci, v peskokopu v Dragi, na vrtu graščine in na drugih krajih Gorenjske.

4. maja 1945 je Kokrški odred partizanske vojske zavzel begunjske zapore in osvobodil 632 jetnikov.

V graščinskih zaporih je bilo v času od 1941 do 1945 12096 zapornikov, od tega 9411 moških, 2280 žensk in 405 otrok. Po kasnejših podatkih je bilo zaprtih 12134 zapornic in zapornikov. Nekateri so bili v zaporih tudi po dvakrat ali celo trikrat. Kot talcev je bilo ustreljenih 849, v koncentracijska taborišča v Nemčijo poslanih 5183, pobegnilo pa je okoli 40 zapornikov in zapornic. Vendar točnega števila ustreljenih, pobitih, pokopanih v Dragi, graščinskem vrtu in drugje, poslanih v koncentracijska taborišča, na prisilno delo in pobeglih ni mogoče ugotoviti.

Prizidek Graščine, Jetnišnica, kjer so celice – samice, imenovane celice smrti, je prenovljen v muzej talcev. Odprt je bil 1958. leta.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 45.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236.

EŠD 7

Seznam zapornikov/žrtev. Begunjske knjige na spletu. Gorenjski muzej.

Muzej talcev Begunje na Gorenjskem