Fala, Napad Lackovega odreda na elektrarno

Od prihoda na Kozjak 22. septembra 1944 do novembra 1944 so borci Lackovega
odreda prizadejali okupatorju na Kozjaku hude udarce. Med največje in
najuspešnejše sodi napad na elektrarno Fala 28. septembra zvečer. Napad na Falo
je bil diverzantska in vojaška akcija, saj je bila elektrarna kot
vojnogospodarski objekt zastražena in utrjena. Posadka, ki je varovala
elektrarno je ob napadu štela 34 oboroženih mož.

Med pripravami za napad na falsko elektrarno je štab odreda vzpostavil zvezo
z nekaterimi zaposlenimi v elektrarni, ki so bili simpatizerji OF. Na osnovi
podatkov, ki so jih zbrali, je štab odreda izdelal skico napada. Za napad so
določili prvi bataljon, ki ga je takrat vodil Franc Prelog-Vito. Bataljon so
razdelili v štiri napadalne skupine. Napad na elektrarno je štab odreda
zavaroval z zasedami v smeri Maribora in Dravograda. Ker so trije borci v
začetku napada, ki se je začel ob pol enajstih zvečer, pri vratarnici brez
strela razorožili stražarja in civilnega vratarja, so bili branilci ob vdoru
partizanov močno iznenadeni. Napadalne skupine so najprej prisilile k predaji
vermane v stražarnici, druga in tretja skupina napadalcev sta hitro zlomili
odpor sedmih orožnikov in šestih obratnih stražarjev, medtem ko je četrta
skupina ostale vermane razorožila šele po krajšem spopadu, v katerem je padel en
partizan, eden pa je bil ranjen. Poleg petih orožnikov, dveh obratnih stražarjev
in dveh vermanov so pri napadu na Falo na sovražnikovi strani padli še
okupatorjev sodelavec, ki je bil v službi v elektrarni, vodja bloka Štajerske
domovinske zveze, obratovodja elektrarne in vodja krajevne skupine Štajerske
domovinske zveze. Na sovražnikovi strani je bilo skupaj 13 žrtev. Od 34 članov
oborožene posadke v elektrarni jih je padlo in bilo ujetih 21. nekaj jih je
pobegnilo, nekateri pa so verjetno utonili v Dravi. Po obvladanju posadke
elektrarne so partizani minirali in onesposobili elektrarniške naprave. Napad na
elektrarno je bil končan okoli polnoči. Po končani akciji so se enote odreda
zbrale na dogovorjenem mestu in z ujetniki krenile proti novemu taboru na
Dvoršnikovem vrhu, kamor so prispeli 29. septembra ob osmih zjutraj. 

Uspešna akcija Lackovega odreda na elektrarno Fala je doživela izjemen odmev
saj je daljši izpad obratovanja elektrarne močno prizadel obrate okupatorjeve
oborožitvene industrije v Mariboru, Rušah in v drugih krajih okupirane slovenske
Štajerske. Pri ljudeh je akcija okrepila voljo do upora, okupatorjeve sodelavce
in funkcionarje v Mariboru in Dravski dolini pa močno prestrašila in
vznemirila. 

Plošča je bila postavljena 15. septembra 1985.

Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007
str. 45