Freska o poljanski vstaji

Freska na stavbi trgovine v središču Poljan je posvečena poljanski vstaji
decembra 1941. Naslikal jo je domačin Ive Šubic, akademski slikar in udeleženec
vstaje. Odkrili so jo 13. septembra 1981 ob štiridesetletnici poljanske vstaje.

Barvno fresko, velikosti 3 x 6 m, sestavljajo štiri prizorišča poljanske
vstaje: zgoraj levo je zaprisega borcev pri Muhu v Vinharjah, desno zgoraj je
prikazano sodelovanje domačinov pri napadu Cankarjevega bataljona na Poljane, na
spodnjem delu freske je na levi strani prikazan odhod domačinov v bataljon in
spodaj desno so borci bataljona in njihov veličastni boj v Poljanski dolini, med
njimi so prepoznavni pomembni poljanski voditelji. Fresko ločuje po sredini žena
z zastavo in s kruhom v roki in predstavlja Poljansko dolino, ki je dvignila
vstajo in hranila borce.

Na sestanku pri Kocjanu v Bukovščici, v začetku decembra 1941, ki so se ga
udeležili predstavniki pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in politični
delavci iz vse Gorenjske, je bil sprejet sklep, da je treba takoj pričeti z
vstajo. Za izvedbo vstaje v Poljanski dolini je bil zadolžen Maks Krmelj, ki je
že pred tem ustanovil Poljansko četo. Za izvedbo vstaje v Selški dolini je bil
zadolžen Ivan Tomažin, ki je zbral Selško četo. Obe četi sta se nato vključili v
Cankarjev bataljon. Gorenjsko politično in vojaško vodstvo je tedaj ocenilo, da
je za široko splošno vstajo ustvarjenih največ pogojev v Poljanski dolini. Zato
je poslalo Cankarjev bataljon iz Selške v Poljansko dolino. Na tej poti je 12.
decembra 1941 v Rovtu izbojeval dotlej največjo partizansko zmago na Slovenskem.
Padlo je 46 sovražnikov, zaplenili so tudi mnogo orožja in opreme. Bataljon je
potem prek Martinj Vrha, Žetine, Vinharij in Bukovega Vrha prispel v Polhovec v
začasno taborišče.

V tistih dneh so prihajali v Polhovec v bataljon številni prostovoljci iz
raznih krajev, največ pa jih je prišlo v bataljon potem, ko so bile 20. in 21.
decembra poslane po vaseh patrulje, ki so jih vodili domači aktivisti in
organizatorji vstaje. Po akciji v loške zapore 21. decembra, kjer so bili zaprti
loški aktivisti, se je v bataljon vključilo tudi 17 loških borcev.

S celotnega  škofjeloškega območja je decembra 1941 odšlo v partizane skupno
366 mož in fantov, od tega iz Škofje Loke in okolice 22, z območja Selške doline
18, iz Poljanske doline pa 326 – samo z območja tedanjih občin Poljane in
Javorje 261. Med vstajniki je bilo kar 116 fantov, ki so bili mlajši od 25 let
med vsemi je bilo 135 delavcev, drugi so bili kmečki sinovi.

Vrhunec te vstaje so bili hudi boji z Nemci od 25. do 27. decembra 1941 na
območju Pasje ravni, Bukovega in Valterskega Vrha in potem slavna bitka v
Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942.

Poljanska vstaja je bila ključnega pomena za nadaljnji razvoj partizanskega
gibanja na Gorenjskem. Preprečila je izganjanje prebivalstva Iz Poljanske
doline, brez nje ne bi bilo legendarne dražgoške bitke, saj je v njej sodelovalo
kar 129 udeležencev decembrske vstaje.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana:
Borec, 1986, str. 232-234.

EŠD 16485

Povezava na spletno stran:
http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html