Spomenik padlim domačinom

Načrt za osrednji spomenik v Kokri je napravil arhitekt Peter Trpin, odkril
pa ga je krajevni odbor ZB NOV Kokra 22. julija 1953.

Ob vznožju stebra je bil leta 2000 dodan blok s posvetilom v spomin
tragičnemu dogodku v juliju 1942.

OPIS DOGODKA:

19. julija 1942 je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal
    "Posebno povelje št.1" s katerim je ukazal trem bataljonom, da uničijo tri vasi
    med temi Spodnjo Kokro (7 km vzhodno od Preddvora), ustrelijo vse moške od 15.
    leta naprej, ženske in otroke pa pdpeljejo v taborišča. povelje so izpolnili že
    naslednji dan: 20. julija 1942 so ob zori obkolili vas in postavili zasede
    nakar so se skupine Nemcev spustile proti hišam. Nemci so vdirali v hiše
    aretirali vse moške in jih odvedli v stransko sobo z zamreženim oknom v Jurjevi
    gostilni. Štirinajst jih je bilo. in k njim so pahnili še neznanca, ki so ga
    aretirali na cesti. Potem so naročili ženskam in otrokom, naj se v četrt ure
    pripravijo za izselitev; vmes so morali domačini še napojiti živino in rekli so
    jim, da se bodo vrnili, zato naj s seboj ne nosijo veliko. Na cesti pred vasjo
    so nagnetli v dva tovornjaka 29 žensk in otrok. Nekaj ur so čakali na pokritih
    tovornjakih pod stražo, ne da bi vedeli, kaj se dogaja v vasi. Tačas so Nemci
    ropali, odvedli živino in potem zažgali kmetije.

Tudi možje in fantje v temni zamreženi sobi niso vedeli, kaj se dogaja.
Slutili so najhujše, saj so jih stražili s strojnicami in skozi okno so videli v
daljavi velik dim. Nemci, ki so se opili z žganjem, ko so ropali po hišah in
gostilni, so bili vse glasnejši. Tu so bili gospodarji hribovskih kmetij in njih
sinovi: s Hriževe Franc Rogelj (65 let) in sinovi Janez (20), Martin (28) in
Peter (33), s Pródanove Jože Rezman (52) in sin Štefan (19), pa tudi oslepeli
starček Peter Kalan Cunarjev (79) in s Pestote Andrej Krč (64). Še prej pa so
privedli gozdne delavce Jožeta Krča (32), Jožeta Šenka (30) in Miho Šenka (32)
starega žagarja Janeza Štrosa (67) in cerkovnika Jožeta Zapečnika (37). Med
talce so porinili tudi gostilničarja Jožeta Mramorja (36). Neznanec pa je bil
Jože Orehek.

okoli 13. ure je planilo v sobo šest Nemcev z naperjenimi pištolami: med
vpitjem so pograbili vsak enega talca, jih rinili skozi vrata in mimo strojnice
in čez čas je pritajeno odmevalo šest strelov. Kmalu so pridivjali nazaj in
odvedli drugih šest; med njimi je bil Miha Šenk. Videl je da so tri odvedli v
župnijski hlev, njega in še dva vaščana pa v lopo poleg gostilne. Morali so se
vleči na trebuh in roke skleniti na zatilju, kamor so Nemci namerili pištole in
streljali. Miha Šenk je preživel to grozoto: krogla mu je prebila roko in
oplazila glavo, ker so njegove delavske roke in lasje opijanjenemu ubijalcu
prikrile izmaknjen tilnik. Zatem so Nemci ustrelili še preostale talce v bližnji
drvarnici. Vse druge so zvlekli v Polajnarjev hlev in ga zažgali, lopo pa polili
z bencinom in jo tudi zažgali. Tedaj se je iz groze zdramil Miha Šenk, v boju za
življenje izbil dve deski in planil čez vrt proti koritu Kokre. Stražar, ki ga
je opazil, je sprožil rafal; krogle so se zarile v škarpo, Šenk pa je padel v
vodo in grmovje in tam obležal. Otrpel od groze in mrzle vode se je čez nekaj
ur, ko je ogenj že pojenjal in so Nemci zapustili kraj zločina, izvlekel in
poiskal dobre ljudi, ki so mu nudili pomoč.

Medtem, ko so Nemci zažgali pet domačij in dve gostilniški hiši, mežnarijo in
župnišče ter ubijali domačine, so ženske in otroke odpeljali v Šentvid, v zbirno
taborišče. Tam so po enem tednu tri izpustili, 26 pa so jih odpeljali v Ratzberg
na Bavarsko. Tam so morale ženske in nekateri otroci delati. V taborišču sta se
rodila dva otroka, Jože Krč in Peter Rezman, a Peter je po nekaj mesecih umrl. V
taborišču je umrla tudi Rozalija Vršnik.

VIRI: 

Pomniki NOB v občini Kranj (str. 148-149)
Kokra - Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na
Slovenskem
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220
Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
str. 119.

EŠD: 15832, memorialna dediščina